Jedro

Obvezna vsebina predloga, s katerim se začne postopek, je predpisana v 23. členu ZNP-1, vložnik zahteve za priznanje pa mora predlogu po 95. členu ZMZPP priložiti tudi tujo odločbo ali njen overjen prepis, potrdilo o pravnomočnosti odločbe po pravu države izdaje ter overjen prevod, če odločba ni v uradnem jeziku sodišča. Šele tak predlog je popoln in sposoben za vsebinsko obravnavo. Če predlog naštetih predpostavk ne vsebuje, mora sodišče uporabiti pravila o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ki so določena v 108. členu ZPP, na katerega napotuje 42. člen ZNP-1 v zvezi s 111. členom ZMZPP. To pomeni, da mora sodišče predlagatelja pozvati, naj svoj predlog ustrezno dopolni.

Sodišče prve stopnje navedenega postopkovnega pravila ni upoštevalo. Predlog je potem, ko je ugotovilo, da mu ni priložena odločba o razvezi zakonske zveze, temveč zgolj poročni list, brez nadaljnjega zavrglo. S takšno prenagljeno odločitvijo je predlagateljici brez podlage v zakonu odvzelo pravico do obravnavanja v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlagateljičin predlog z dne 21. 3. 2022 za priznanje tuje sodne odločbe.

2. Predlagateljica se je pravočasno pritožila, brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Navaja, da se je v Braziliji sporazumno razvezala pri notarju. Prilaga originalni notarski zapis o sporazumni razvezi zakonske zveze z dne 25. 1. 2022. Razveza je sicer zabeležena tudi v poročnem listu. Pritožbi prilaga tudi njegov izvirnik.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek priznanja tuje sodne odločbe urejajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), ob smiselni uporabi določb Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

5. Obvezna vsebina predloga, s katerim se začne postopek, je predpisana v 23. členu ZNP-1, vložnik zahteve za priznanje pa mora predlogu po 95. členu ZMZPP priložiti tudi tujo odločbo ali njen overjen prepis, potrdilo o pravnomočnosti odločbe po pravu države izdaje ter overjen prevod, če odločba ni v uradnem jeziku sodišča. Šele tak predlog je popoln in sposoben za vsebinsko obravnavo. Če predlog naštetih predpostavk ne vsebuje, mora sodišče uporabiti pravila o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ki so določena v 108. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katerega napotuje 42. člen ZNP-1 v zvezi s 111. členom ZMZPP. To pomeni, da mora sodišče predlagatelja pozvati, naj svoj predlog ustrezno dopolni.

6. Sodišče prve stopnje navedenega postopkovnega pravila ni upoštevalo. Predlog je potem, ko je ugotovilo, da mu ni priložena odločba o razvezi zakonske zveze, temveč zgolj poročni list, brez nadaljnjega zavrglo. S takšno prenagljeno odločitvijo je predlagateljici brez podlage v zakonu odvzelo pravico do obravnavanja v postopku. Za povrh se vprašanje, ali gre za sodno odločbo oziroma odločbo, ki je izenačena s sodno odločbo (tretji odstavek 94. člena ZMZPP), presoja po tujem pravu. Ta presoja pa je v izpodbijanem sklepu izostala.

7. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje zaradi naštetih pomanjkljivosti razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. Ker predlog doslej še ni bil deležen vsebinske obravnave, pritožbeno sodišče kljub novim listinam, ki jih je predlagateljica priložila pritožbi, o predlogu ni smelo odločiti samo, saj bi s tem nedopustno poseglo v pravico udeležencev postopka do pravnega sredstva. Zaradi razveljavitve sklepa ne bo prišlo do hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bo sodišče prve stopnje glede na dodatno predložene listine lahko o predlogu hitro znova odločilo.