Jedro

Ker pravdni stranki v kompromisorni klavzuli nista določili, kateri so tisti medsebojni spori, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, dogovor ni določen in nima pravne veljave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. .

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno in zavrglo tožbo tožeče stranke.

Proti navedenemu sklepu se je po odvetniku pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Navaja, da je tožeča stranka predmetno zadevo skušala rešiti na miren način, to je sporazumno, vendar brez uspeha.

Arbitraža, na katero se izpodbijani sklep sklicuje, ne more biti pristojna za reševanje lastninskih vprašanj, saj je za to pristojno samo sodišče. Samoupravna sodišča so lahko reševala samo tista vprašanja med društvi, ki so se nanašala na izvrševanje pravic in obveznosti ter spore v zvezi z društveno dejavnostjo. Zakon o samoupravnih sodiščih, s katerim je bilo uvedeno samoupravno sodstvo, je bil z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih razveljavljen, razen določbe 38. in 39. člena, ki se nanašata na pogodbeno dogovorjeno arbitražo. Izpodbijani sklep se opira na določilo 464. člena ZPP, kjer je govora o pogodbi o arbitraži. Kaj je pogodba, je jasno vsakemu pravniku. Določba v statutu takega svojstva ne more imeti. ZPP je na novo uredil postopek pred arbitražami. S pogodbo se lahko določi pristojnost arbitraže, toda samo glede določenega spora ali bodočih sporov iz določenega pravnega razmerja, in sicer s pisno pogodbo.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Z uveljavitvijo novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, to je s 14.7.1999, sta prenehali veljati še edini določbi Zakona o samoupravnih sodiščih (Ur.l. SRS štev. 10/77 - 4/82), ki sta ostali v veljavi do trenutka uveljavitve ZPP, to je določbi 38. in 39. člena citiranega zakona. Arbitražni postopek v sporih, za reševanje katerih bi bila sicer pristojna sodišča splošne pristojnosti, sedaj tako v celoti ureja ZPP.

Stranke lahko s pogodbo določijo pristojnost domače arbitraže glede vseh sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo (1. odstavek 460. člena ZPP), zato ugovor tožeče stranke, da bi arbitraža lahko reševala samo sporna vprašanja med društvi, ki se nanašajo na izvrševanje pravic in obveznosti ter spore v zvezi z društveno dejavnostjo, ni utemeljen. Tožena stranka je zveza društev, ki se v skladu z 2. odstavkom 11. člena Zakona o društvih (Ur.l. RS štev.

60/95 - 89/99) ustanovi s pogodbo med društvi. V načelu tako ni videti ovire, da se člani tožene stranke ne bi mogli dogovoriti za arbitražno reševanje sporov.

Pogodba o arbitraži se lahko sklene glede določenega spora (kar v konkretnem primeru ni aktualno), kakor tudi glede bodočih sporov, ki utegnejo nastati iz določenega pravnega razmerja (1. odstavek 461. člena ZPP). Kompromisorna klavzula mora vsebovati vse predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla - pogodbe, sicer ne more biti veljavna. Predmet pogodbe mora biti določen ali vsaj določljiv. Ker pravdni stranki v statutu nista določili, katera so tista medsebojna sporna razmerja, za reševanje katerih je pristojna arbitraža, predmet pogodbe o arbitraži ni določen niti določljiv, pogodbena klavzula pa je neveljavna.

Tožeča stranka je svojo voljo, da pri sodiču zahteva varstvo svoje kršene materialne pravice, že izrazila z vloženo tožbo, zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 1. odstavek 461. člena ZPP in štelo, da je arbitražni dogovor pravdnih strank veljaven, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb iz 1. odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Stroškovni izrek temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.