Jedro

Ta predlog ni bil nedopusten le iz razloga, ker je bil podan prepozno, ampak tudi zato ker je šlo, ne da bi bili izkazani razlogi, ki izvedbo takšnega (načeloma nedopustnega) dokaza upravičujejo, (očitno) za dokazni predlog podan v informativne/poizvedovalne namene (torej tako imenovani informativni dokaz). Toženka ni zatrjevala (niti tega ne trdi v pritožbi), da naj bi bila garancija vnovčena oziroma da je tožnica dobila s strani Slovenskega podjetniškega sklada vtoževano terjatev (v celoti ali delno) poplačano. Na drugi strani pa tudi ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje v pritožbi), da teh poizvedb (podatkov) ni mogla (ne more) opraviti (pridobiti) sama (oziroma ni pojasnila, zakaj bi to moralo namesto nje storiti sodišče). Skratka izkazala ni nobenega utemeljenega razloga, ki bi izvedbo (načeloma nedopustnega) informativnega dokaza v konkretnem primeru upravičeval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba ter popravni sklep potrdita.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 21.10.2014 odločilo: - da je dolžna toženka tožnici solidarno z družbo AA d.o.o. v roku 15 dni plačati znesek 141.854,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.5.2012 do plačila in izvršilne stroške v znesku 36,00 EUR, - da je dolžna toženka tožnici v roku 15 plačati pravdne stroške v višini 5.3421,10 EUR.

2. S popravnim sklepom z dne 24.11.2014 je v izreku in obrazložitvi sodbe navedeni znesek stroškov (ki ga je dolžna toženka povrniti tožnici) nadomestilo s pravilnim zneskom 5.342,00 EUR.

3. Zoper sodbo in popravni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne (s stroškovno posledico), podredno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ker jo ni zaslišalo, naj bi sodišče prve stopnje ravnalo nezakonito. Poleg tega ni pojasnilo, zakaj je ta dokaz zavrnilo. Navedlo je sicer, da se z njenim zaslišanjem, ker ni konkretizirano ugovarjala, dejansko stanje ne bi bolj razjasnilo. To pa ne drži. Sama je svoj izostanek z naroka tudi pravočasno opravičila. Prav tako se ni opredelilo do njenih navedb o morebitni vnovčeni garanciji Slovenskega podjetniškega sklada. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je o tej garanciji toženka sama dogovarjala s tretjo osebo. Garancija Slovenskega podjetniškega sklada je bila dana v zavarovanje po kreditni pogodbi št. 826/09-410 z dne 24.6.2009 (kar izhaja iz 8. člena pogodbe). Ker toženki kot poroku in plačniku ni znano, ali je bila ta garancija unovčena, od vnovčitve le-te pa je odvisna višina njenega dolga, je sodišču predlagala, da o tem naredi poizvedbo. Zaradi zavrnitve tega dokaznega predloga, ki je sodišče prve stopnje ni pojasnilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

4. Tožnica je v odgovoru pritožbi kot neutemeljeni nasprotovala.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Ker je sodišče prve stopnje v okviru 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo,(1) zakaj je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju toženke, pritožbeni očitek, da tega ni storilo, ni utemeljen. Da ta očitek ne drži, kaže (ne)navsezadnje tudi okoliščina, da pritožba z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje v zvezi s tem podalo, v nadaljevanju polemizira.(2) Ob tem, da toženka konkretnih navedb (pojasnil), ki jih je tožnica podala na prvem naroku za glavno obravnavo dne 8.7.2014, v nadaljevanju dejansko ni konkretizirano in pravočasno prerekala,(3) je v zvezi z njenim pritožbenim navajanjem bolj pomembno to, da konkretno ne pojasni, v katerem oziru(4) naj bi bilo zaradi opustitve njenega zaslišanja dejansko stanje nepravilno (pomanjkljivo) ugotovljeno.

7. Sodišče prve stopnje se je v okviru 7. točke obrazložitve opredelilo do navedb, ki jih je toženka v zvezi z garancijo Slovenskega podjetniškega sklada podala v vlogi z dne 4.9.2014. Zato očitek, da tega ni storilo, ne drži.(5) Slediti pa ni moč niti nadaljnjemu pritožbenemu očitku v zvezi z neizvedbo predlagane poizvedbe o vnovčenju garancije pri Slovenskem podjetniškem skladu. Ta predlog ni bil nedopusten le iz razloga, ker je bil podan prepozno,(6) ampak tudi zato ker je šlo, ne da bi bili izkazani razlogi, ki izvedbo takšnega (načeloma nedopustnega dokaza) upravičujejo, (očitno) za dokazani predlog podan v informativne/poizvedovalne namene (torej tako imenovani informativni dokaz(7)). Toženka ni zatrjevala (niti tega ne trdi v pritožbi), da naj bi bila garancija vnovčena oziroma da je tožnica dobila s strani Slovenskega podjetniškega sklada vtoževano terjatev (v celoti ali delno) poplačana. Na drugi strani pa tudi ni zatrjevala(8) (niti tega ne zatrjuje v pritožbi), da teh poizvedb (podatkov) ni mogla (ne more) opraviti (pridobiti(9)) sama (oziroma ni pojasnila, zakaj bi to moralo namesto nje storiti sodišče). Skratka izkazala ni nobenega utemeljenega razloga,(10) ki bi izvedbo (načeloma nedopustnega) informativnega dokaza v konkretnem primeru upravičeval. 8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo ter popravni sklep(11) potrdilo (353. člen ZPP(12) in druga točka 365. člena ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnica sama krije svoje stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o toženkini pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): In sicer ker je ocenilo, da to ni potrebno. Predlog po zaslišanju strank je namreč samo eden od dokazov in sodišče, v kolikor oceni, da to ni potrebno, ga seveda ni dolžno izvesti.

Op. št. (2): Kar kaže na protislovnost pritožbenega navajanja.

Op. št. (3): V pripravljalni vlogi z dne 15.7.2014 je podala zgolj (z ozirom na to, da je tožnica na prvem naroku pojasnila, kakšen znesek kredita je bil odobren in kako se je obrestoval) pavšalen očitek o domnevni neobrazloženosti zahtevka po višini.

Op. št. (4): Torej glede katerih pravno-relevantnih dejanskih okoliščin.

Op. št. (5): Tudi tukaj pride pritožba sama s seboj v nasprotje, saj v nadaljevanju polemizira z razlogi (za katere najprej navaja, da jih ni), ki jih je podalo sodišče prve stopnje.

Op. št. (6): In sicer v pripravljalni vlogi z dne 4.9.2014 vloženi po prvem naroku za glavno obravnavo dne 8.7.2014 (torej v nasprotju z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP, ne da bi bilo zatrjevano, da toženka brez svoje krivde tega ni mogla predlagati pravočasno) oziroma tudi po poteku 15-dnevnega roka, ki ji ga je sodišče prve stopnje dalo na naroku dne 8.7.2014 (pri čemer ji je ta rok tudi sicer dalo „zgolj“ za odgovor na navedbe, ki jih je na istem naroku podala tožnica, in jo ob tem izrecno opozorilo, da novih navedb in dokazov (torej tistih, ki ne bodo v zvezi s tožničinimi navedbami) ne bo upoštevalo).

Op. št. (7): Katerega namen/funkcija ni izkazovanje resničnosti zatrjevane (torej predhodno podane) trditvene podlage (kot je to pravilno), ampak šele pridobivanje le-te.

Op. št. (8): In še manj izkazala.

Op. št. (9): Kar je sicer dolžna.

Op. št. (10): Pritožbeno zatrjevanje, da ji (kot poroku in plačniku) ni znano, ali je prišlo do vnovčitve garancije, tak razlog (sam zase) prav gotovo ni.

Op. št. (11): V zvezi s katerim toženka ni podala nobenih konkretnih pritožbenih navedb.

Op. št. (12): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.