Jedro

V upravnem spisu ni identifikacijskega potrdila, iz katerega bi se dalo ugotovitvi, kaj podržavljena parcela št. 2738/1 k.o. … predstavlja danes, katere dele današnjih parcel. Identifikacijsko potrdilo, ki ga je 31. 5. 2011 izdelala družba G. ne izkazuje današnjega stanja podržavljenega zemljišča. Ni razvidno, katere dele današnjih parcel predstavlja nepremičnina, ki je ob podržavljenju merila 511 m2 in je tedaj predstavljala del parcele št. 2738/1 k.o. … V izreku so navedene številke parcel po dopolnitvi parcelacije z dne 14. 12. 2007 ob istočasnem navajanju novih parcelnih številk, pri čemer iz samega izreka ni razvidno, iz katerega obdobja pa izhajajo nove parcelne številke. Izrek odločbe je zato povsem nepregleden, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zaradi česar jo je bilo potrebno odpraviti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 4904-13/2005/57/00641111 z dne 31. 12. 2014 se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

III. Zahteva C. d.d. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila dopolnilno odločbo Upravne enote Piran št. 351-707/2002-275 z dne 29. 3. 2012 v 1., 2., 3. in 4. točki izreka (1. točka izreka). Odločila je, da se zahteva za vračilo zemljišča v izmeri 172 m2 nacionalizirane parcele 2738/1 k.o. ... v naravi, ki po dopolnitvi parcelacije z dne 14. 12. 2007 pomeni dele drugih parcel, zavrne (točka 2. izreka). Odločila je, da upravičencu A.A., umrlemu ... 9. 1973, pripada odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe d. d. v višini 4608,22 DEM (točka 3 izreka). Nadalje je odločila, da je zavezanka Slovenska odškodninska družba d.d. dolžna v roku 3 mesecev po pravnomočnosti te odločbe izročiti obveznice v skupni višini 4608,22 DEM v evrski protivrednosti skrbnici za posebni primer (točka 4 izreka), da se kot skrbnica za poseben primer za premoženje, ki se vrača A.A., imenuje tožnica (točka 5 izreka), da se pritožba zoper 5. in 6. točko izreka prvostopenjske odločbe zavrne (točka 6 izreka), da se zahteva tožnice za povračilo stroškov zavrne (točka 7 izreka) in da stroški postopka niso zaznamovani (točka 8 izreka).

2. V obrazložitvi odločbe tožena stranka podrobno pojasnjuje potek vseh dosedanjih postopkov in navaja, da je z odločbo, ki jo je tožena stranka odpravila, prvostopenjski organ odločil, da se upravičencu navedeni del parcele vrne v naravi. Zoper prvostopenjsko odločbo se je pritožila tako tožnica kot zavezanka, to je gospodarska družba C. d.d. Drugostopenjski organ je ocenil, da je pritožba zavezanke utemeljena, pritožba tožnice pa neutemeljena. Ugotavlja, da je v predmetni zadevi sporno vprašanje možnosti vračila predmetnega zemljišča v naravi. Drugostopenjski organ se pri svoji odločitvi sklicuje na prvi odstavek 32. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), po katerem se podržavljena nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila izročena občini ali komu drugemu, v skladu z zakonom zaradi uresničitve prostorskega izvedbenega načrta, ne vračajo, če so bila ob uveljavitvi tega zakona že oddana za gradnjo. Navedeno zemljišče pa je bilo ob uveljavitvi tega zakona že oddano za gradnjo. Organ druge stopnje pri tem navaja, da je prejel dodatno dokumentacijo zavezanca C. d.d., ki vsebuje odločbo o pripravljalnih delih za gradnjo hotela ... ter depandanse, izdano na podlagi takratnega Zakona o graditvi investicijskih objektov. Priloženi sta tudi gradbeno in uporabno dovoljenje. Drugostopenjski organ ugotavlja, da iz dokumentacije zadeve izhaja, da je funkcionalno zemljišče oziroma zemljišče za uporabo zgrajene stavbe določeno že s tem, da je bilo oddano za gradnjo in s samo lokacijsko dokumentacijo in dovoljenjem. Zaradi tega upravičencu celotnega odvzetega zemljišča ni mogoče vrniti v naravi. Iz navedenega razloga je drugostopenjski organ prvostopenjsko odločbo odpravil in o predlogu odločil sam. V nadaljevanju odločbe drugostopenjski organ še pojasnjuje, na kakšen način je prišel do izračuna vrednosti podržavljene nepremičnine.

3. Tožeča stranka v tožbi med drugim navaja, da je bila v vseh fazah postopka ponavljana zahteva, naj se predloži lokacijska dokumentacija, iz katere bo razvidno, da depandansa ... ne bi smela imeti dovoza mimo njene hiše. S tem se ni ukvarjala nobena odločba, kar je kršitev procesnih pravil. Poleg tega oba upravna organa delata isto napako, to je, da izhajata iz različnih oštevilčenj v različnih parcelacijah, tako da ni jasno, zakaj je odločeno tako, kot je. Iz gradbene oziroma lokacijske dokumentacije, ki jo je pridobil drugostopenjski organ, izhaja, da ... ni dovoljen dovoz mimo tožničine hiše, da ni samostojen hotelski objekt, da nima nobenih lastnih odločb, ne lokacijske odločbe, ne gradbenega dovoljenja in ne uporabnega dovoljenja, kar po mnenju tožnice pomeni, da je zgrajena nelegalno. Tožnica se tudi ne strinja s trditvijo v odločbi, da gre za funkcionalno zemljišče. Nadalje tožeča stranka nasprotuje temu, da se arhitekta D.D. obravnava kot izvedenca. Izvedenec je samo tisti strokovnjak, ki ga uradno imenuje državni organ, ki vodi postopek. Lokacijska dokumentacija, ki jo je pridobila tožena stranka, je pokazala, da so bili predvideni objekti drugačni od resničnih. Uporaba 32. člena ZDen ne pride v poštev. Investitor ni upošteval prostorskega izvedbenega načrta. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Sodišče je kot prizadeto stranko v postopek pritegnilo tudi C. d.d. Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da iz gradbene dokumentacije izhaja, da je hotel ... pridobil gradbeno dovoljenje v okviru kompleksa. Ima samostojno funkcionalno zemljišče. Ključno vprašanje tega spora je vprašanje obsega funkcionalnega zemljišča za hotel in zemljišča, ki ga hotel potrebuje za normalno delovanje. Ni sporno, da na zemljišču, ki ga zahteva tožnica vrnjenega v naravi, obstaja v naravi dovoz. Ta dovoz je obstajal v enaki obliki že več kot 30 let in se ves čas uporablja. Drugega dovoza namreč hotel ... nima. Iz gradbene dokumentacije izhaja, da je bila gradnja dovoljena tudi na parcelah, ki predstavljata današnji parceli 1833/2 in 1834/2 k.o. ... Izdano je bilo enotno gradbeno dovoljenje za pripravljala dela in kasneje posebno gradbeno dovoljenje za depandanso. Organ je izvedensko mnenje D.D. upošteval in ocenjeval kot listino v dokaznem postopku, kar sme in mora narediti. V zvezi s tem ni storjena nobena absolutna bistvena kršitev. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo zavrne, zahteva pa povrnitev svojih stroškov postopka.

6. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 23. 6. 2015 še dodatno pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da je njena tožba utemeljena.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila o denacionalizaciji dela parcele št. 2738/1 k.o. ... v izmeri 172 m2, ki je v času podržavljenja merila 511 m2. V zadevi je sporna možnost vračila predmetnega zemljišča oziroma njegovega dela v naravi.

9. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi tožene stranke, da predmetnega zemljišča ni mogoče vrniti v naravi, ker gre za stavbno zemljišče, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 32. člena ZDen ne vrača v naravi, če je bilo ob uveljavitvi tega zakona že oddano za gradnjo.

10. Glede na ustaljeno sodno prakso vprašanje, ali je objekt zgrajen legalno, ni stvar, ki bi lahko vplivala na potek denacionalizacijskega postopka. To pomeni, da če na zemljišču, ki je predmet zahteve, v času odločanju stoji objekt, je podana ovira za vračilo iz drugega odstavka 32. člena ZDen ne glede na to, ali je zgrajen legalno ali ne, zato na odločitev ne morejo vplivati tisti ugovori tožeče stranke, s katerimi navaja, da gre za nelegalno gradnjo.

11. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da parc. št. 2738 k.o. ... danes ne obstaja več in da ta danes predstavlja dele večih parcel v k.o. ...

12. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se zavrne vračilo zemljišča v izmeri 172 m2 nacionalizirane parcele 2738/1 k.o. ... v naravi, ki po dopolnitvi parcelacije z dne 14. 12. 2007, ki jo je izdelal izvedenec geodetske stroke E.E. s.p. ..., pomeni del parcele 1834/2 v izmeri 16 m2 k.o. ... z novo parc. št. 1834/6, del parcele 1833/2 v izmeri 115 m2 k.o. ... z novo parc. št. 1833/14 in del parcele 1834/1 v izmeri 41 m2 k.o. ..., ki pomeni novo parc. št. 1834/4 v deležu 41/51. Iz odločbe tožene stranke št. 4904-13/2005 (3) z dne 3. 11. 2009, ki se nahaja v upravnem spisu, pa izhaja, da je tedaj drugostopenjski organ pet delnih odločb prvostopenjskega organa odpravil in vrnil zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, češ da izvedenec F.F. ni pravilno upošteval, da je iz podržavljene parcele št. 2738/1 nastal tudi del parcele št. 1834/2. Tedaj je drugostopenjski organ navedel, da navedene napake ni saniralo niti novo identifikacijsko potrdilo z dne 26. 9. 2008, ki ga je izdelalo podjetje G., ki sicer med parcelami, ki so nastale iz parcele št. 2738/1, omenja tudi parcelo št. 1834/2, vendar pa izhaja iz napačnega osnovnega podatka površine podržavljene parcele, ki je po podatkih upravnega spisa 511 m2 in ne 724 m2, kot izhaja iz identifikacije. Tedaj je drugostopenjski organ naložil prvostopenjskemu organu, da bo moral ponovno pridobiti novo identifikacijo za parc. št. 2738/1, ki se bo nanašala na površino 511 m2. Sodišče meni, da ni jasno, zakaj se tožena stranka v izreku izpodbijane odločbe sklicuje na dopolnitev parcelacije z dne 14. 12. 2007, ki po svoji vsebini pomeni isto kot identifikacijsko potrdilo, kar je navedeno na strani 10 izpodbijane odločbe, če pa je bilo pozneje izdelano še eno identifikacijsko potrdilo z dne 31. 5. 2011. V upravnem spisu pa ni identifikacijskega potrdila, iz katerega bi se dalo ugotoviti, kaj podržavljena parcela št. 2738/1 k.o. ... predstavlja danes, katere dele današnjih parcel. Identifikacijsko potrdilo, ki ga je 31. 5. 2011 izdelala družba G., ne izkazuje današnjega stanja podržavljenega zemljišča. S tem v zvezi se sodišče strinja s tožečo stranko, da iz izreka izpodbijane odločbe niso jasno razvidna različna oštevilčenja v različnih parcelacijah. Ni razvidno, katere dele današnjih parcel predstavlja nepremičnina, ki je ob podržavljenju merila 511 m2 in je tedaj predstavljala del parcele št. 2738/1 k.o. ... V izreku so navedene številke parcel po dopolnitvi parcelacije z dne 14. 12. 2007 ob istočasnem navajanju novih parcelnih številk, pri čemer iz samega izreka ni razvidno, iz katerega obdobja pa izhajajo nove parcelne številke. Izrek odločbe je zato povsem nepregleden, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zaradi česar jo je bilo potrebno odpraviti.

13. Razen tega je organ druge stopnje v postopku pred izdajo odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, pridobival dokaze s tem, ko je zaprosil zavezanca za gradbeno dovoljenje za zgrajen objekt in dokument iz gradbene ali lokacijske dokumentacije, ki bi izkazoval, da del zemljišča nacionalizirane parcele 2738/1 k.o. ... pomeni funkcionalno zemljišče k zgrajenemu objektu. Drugostopenjski organ je sicer zahtevano dokumentacijo dobil in jo tudi posredoval tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila. V obravnavani zadevi bi bilo potrebno upoštevati določilo 154. člena ZUP, ki med drugim določa, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, razpisati ustno obravnavo v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi. Glede na to, da so se v pritožbenem postopku izvajali dodatni dokazi in da sta udeleženi dve stranki z nasprotujočimi si interesi, to je tožeča stranka in zavezanka C. d.d., bi bilo potrebno razpisati ustno obravnavo.

14. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi kršitve kršitve pravil postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se do vseh navedb strank v postopku ni opredeljevalo. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka pridobiti identifikacijsko potrdilo, iz katerega bo razvidno, kaj podržavljena parcela št. 2738/1 k.o. ... v naravi predstavlja danes, katere dele katerih parcel in po ustni obravnavi ponovno odločiti o stvari.

K točki II izreka:

15. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožeča stranka pa ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, pripada tožeči stranki skladno z tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o priznanju stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v takem primeru določa, da se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR.

K točki III izreka:

16. Sodišče prizadeti stranki ni priznalo stroškov postopka, ki jih je zahtevala. Skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pripada povračilo stroškov le tožeči stranki, kadar sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega upravnega akta. Sicer pa prizadeta stranka v tem postopku tudi ni uspela, saj je predlagala zavrnitev tožbe in ji v skladu z 154. členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 tudi zaradi tega stroški ne pripadajo.