29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 247/2003 z dne 27. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1216/2001 z dne 30.10. 2002 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 317/96 z dne 11. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnika za plačilo tolarske protivrednosti 183.444 ATS. Sodišča so ugotovila, da mu ni uspelo dokazati, da je iz lastnih sredstev plačal avstrijskemu podjetju material (minersko opremo) v vrednosti približno 40.000 DEM, ga shranil v prostorih tožene stranke in da ga je tožena stranka oškodovala s tem, ko je to opremo za svoj račun prodala svojim kupcem.

2.Pritožnik trdi, da je sodnica, ki je sodila na prvi stopnji v pravdi, sodila tudi kot članica zunajobravnavnega senata, ki je odločal o ugovoru zoper obtožnico, vloženo zoper pritožnika zaradi kaznivega dejanja velike tatvine. V kazenskem postopku pa naj bi bila odločitev sodišča vsebinsko odvisna od vprašanja, kdo je plačal rezervne dele, to pa se je razreševalo tudi v pravdi. Pritožnik meni, da je bila s tem, ko je omenjena sodnica sodila v pravdi, kršena pravica do zakonitega sodnika iz drugega odstavka 23. člena Ustave. Nadalje pritožnik navaja, da je bil 22. člen Ustave kršen s tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem strojne stroke, prav tako pa naj v obrazložitvi ne bi navedlo razloga za opustitev tega dokaza. Obrazložitev sodbe prve stopnje naj bi bila v nasprotju z listinami v spisu. Niti pritožbeno, niti revizijsko sodišče naj mu ne bi odgovorili na njegove trditve o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz štirinajste točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). S tem naj bi mu bila kršena pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca rednim sodiščem in ne presoja samih po sebi kršitev materialnega in procesnega prava ter nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi bil lahko pomemben očitek pritožnika, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza, ki je bil po prepričanju pritožnika odločilen, niti ni obrazložilo, zakaj ga ni izvedlo. Ustavno sodišče je z vpogledom v spis pravdnega sodišča ugotovilo, da je pritožnik predlagal izvedbo dokaza z izvedencem. Vendar iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je sodišče sprejelo dokazni sklep, s katerim je zavrnilo izvedbo tega dokaza, saj je menilo, da njegova izvedba ni potrebna. Sodišče se je torej do dokaznega predloga opredelilo. V zvezi z očitkom, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je treba upoštevati, da sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso bistveni. S tem, ko sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza, ker po oceni sodišča za odločitev v zadevi ni bil potreben, ni kršilo pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5.Glede očitka kršitve pravice do zakonitega sodnika iz drugega odstavka 23. člena Ustave je treba upoštevati, da se lahko po prvem odstavku 51. člena ZUstS ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), temveč pomeni tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitve človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Iz pritožbe in revizije pritožnika je razvidno, da pritožnik očitane kršitve v sodnem postopku ni uveljavljal, kar pomeni, da materialno ni izčrpal pravnih sredstev. Zato te kršitve ne more uveljavljati v postopku z ustavno pritožbo. Pravica do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave pa pred Vrhovnim sodiščem in Višjim sodiščem pritožniku tudi ni mogla biti kršena samo zato, ker sodišči nista sprejeli njegovih pritožbenih in revizijskih očitkov glede absolutno bistvenih kršitev pravdnega postopka.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić