Jedro

Postopek zavarovanja z začasno odredbo, s katero je bilo tožencu prepovedano obremeniti ali odtujiti nepremičnine, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi, je bil končan, ko je sklep o začasni odredbi postal pravnomočen. Ugovor tretjega, ki je bil vložen po tem trenutku, je prepozen in ga je sodišče zato utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 7. 2013 spremeni tako, da se glasi: „Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2972/2011-I z dne 18. 1. 2013 se razveljavi.“ Pritožba tretjih – F. J. in A. J. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 5. 2013. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 7. 2013 zavrnilo predlog tožene stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe P 2972/2011-I z dne 18. 1. 2013. S sklepom z dne 9. 5. 2013 je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tretjih zoper sklep z dne 7. 5. 2012 kot prepozen.

Zoper sklep z dne 8. 7. 2013 se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je določba 112. člena ZPP jasna. Izpis iz poštne knjige, iz katere izhaja, da je bila poštna pošiljka 12. 4. 2013 priporočeno oddana na pošto, je zadosten dokaz, da je toženka vložila pritožbo pravočasno. Iz potrdila o opravljeni storitvi št. 8141 izhaja, da je bila pisemska pošiljka z dvema izvodoma pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 18. 1. 2013 označena pod šifro dokumenta 805844 in ODP-RA 15994 455/2013 006551 ter oddana priporočeno 12. 4. 2013. V poštni knjigi je tudi navedeno, da se pošiljka nanaša na stranki te pravde. Toženka ne more predložiti drugega dokaza razen potrdila o opravljeni storitvi št. 8141, kar je zadosten dokaz o poslani pritožbi. Kot dodaten dokaz toženka predlaga, da sodišče stehta dva izvoda pritožbe z dvema prilogama in ovojnico ter dobljeno težo primerja s težo, ki izhaja iz potrdila o opravljeni storitvi. Toženka je prepričana, da se teži ujemata. Zato ne more biti dvoma, da se je v poštni pošiljki pod navedeno šifro nahajala pritožba toženke zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 18. 1. 2013. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 9. 5. 2013 se pritožujeta tretja (F. J. in A. J.), ki uveljavljata pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navajata, da sta v ugovoru zoper sklep sodišča prve stopnje verjetno izkazala, da imata na predmetu zavarovanja pravico, ki preprečuje izdajo začasne odredbe. 64. člen ZIZ določa, da se lahko ugovor tretjega vloži do konca postopka zavarovanja. Ključno vprašanje je, kdaj je postopek zavarovanja končan. Postopek zavarovanja z začasno odredbo je dvodelen. V prvi fazi sodišče odloči o upnikovem predlogu, v drugi fazi pa se samo zavarovanje izvaja. Konec postopka zavarovanja je treba iskati v trenutku, ko začasna odredba preneha veljati. Pravnomočnost zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve ne predstavlja konca postopka zavarovanja. Tretji mora imeti vseskozi možnost, da z ustreznim ugovorom zavaruje pravico, ki jo ima na predmetu zavarovanja. Nedopustna je omejitev ugovora tretjega do pravnomočnosti zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Tretja se še nista vpisala v zemljiško knjigo kot lastnika in zato tudi nista izvedela, da je bila pri tej nepremičnini predlagana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. Že pred zaznambo te prepovedi je tožena stranka z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom prenesla lastninsko pravico na tej nepremičnini na tretja. Nanju so zato kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da sta upravičena do varstva v izvršilnem in morebitnem pravdnem postopku. Tretja sta imela ob zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Če bi obveljalo stališče prvega sodišča bi se pogosto zgodilo, da tretji ne bi mogli ustrezno zavarovati svojih pravic z ugovorom, saj bi za odrejeno zavarovanje izvedeli šele potem, ko bi bil postopek zavarovanja že končan. Prvo sodišče se neutemeljeno sklicuje na sklep II Ip 486/2011. Ta se nanaša na zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini, ki predstavlja posebno sredstvo zavarovanja. Tožnika do takšne oblike zavarovanja v tem postopku niti ne bi bila upravičena, saj še nimata izvršilnega naslova. Glede učinkov začasne odredbe ni mogoče smiselno uporabljati določb, ki urejajo zastavno pravico na nepremičnini.

Pritožba zoper sklep z dne 8. 7. 2013 je utemeljena. Pritožba zoper sklep z dne 9. 5. 2013 ni utemeljena.

Če se pošlje vloga (ki je vezana na rok) priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da je s predložitvijo dokaznih listin (prilogi B 26 in B 27) dokazala, da je v priporočeni pošiljki z dne 12. 4. 2013, št. RA 15994 006 8 SI (navedba toženke o zadnjih treh znakih „551“, namesto pravilno „8 SI“ predstavlja očitno pomoto, ki ničesar ne spremeni na stvari), sodišču prve stopnje poslala pritožbo zoper njegovo sodbo z dne 18. 1. 2013 v tej zadevi. Pošta Slovenija d.o.o. ne preverja vsebine oddanih priporočenih pošiljk, trditve toženke pa potrjuje tudi odgovor Pošte Slovenije d.o.o. z dne 4. 9. 2013 (priloga B 33). Bistveno je, da je toženka pritožbo zoper sodbo oddala priporočeno 12. 4. 2013, zato se šteje, da je bila tega dne (zadnji dan pritožbenega roka) izročena sodišču prve stopnje. Pravočasno vložena pritožba je zato preprečila, da bi sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna. V tem pogledu je nepomembno, da sodišče ni prejelo te pritožbe oziroma, da je bila ta (glede na pojasnilo v prilogi B 33) vročena napačnemu naslovniku. Na odločitev tudi ne vpliva, da je (potem ko je bila pošiljka s pritožbo že oddana pošti) domnevno prišlo do premika vloge v kuverti, zaradi česar se je (domnevno) prekril naslov sodišča prve stopnje kot naslovnika in je bilo pismo vročeno tožniku, ki je bil naveden pod naslovnikom pošiljke.

Glede na vloženo pritožbo sodba sodišča prve stopnje ni postala pravnomočna, zato bi moralo prvo sodišče razveljaviti neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe (tretji odstavek 42. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, ker v obravnavanem primeru načelo uspeha v pravdi ne pride v poštev (drugi odstavek 165. člena ZPP).

Odločitev prvega sodišča o zavrženju ugovora tretjih je pravilna, delno sicer iz drugih materialnopravnih razlogov. Konec postopka zavarovanja, ki temelji na začasni odredbi o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, je podan tedaj, ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen, ne pa že tedaj, ko (predhodno) postane pravnomočen zemljiškoknjižni sklep o zaznambi te prepovedi v zemljiški knjigi (ta je po ugotovitvah prvega sodišča postal pravnomočen 14. 6. 2012). Sklep o začasni odredbi z dne 7. 5. 2012 je postal pravnomočen 3. 10. 2012 in je bil postopek zavarovanja končan tega dne. Ker sta tretja vložila ugovor šele 19. 4. 2013, ga je prvo sodišče pravilno zavrglo kot prepoznega (drugi odstavek 64. člena ZIZ). Trditve tretjih, ki se nanašajo na njuno pričakovano lastninsko pravico in njun varovan položaj v izvršilnem postopku, so v tem postopku pravno nepomembne, saj gre za postopek zavarovanja, ne pa za izvršilni postopek.

Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo tretjih kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).