Fotografija otroka kot osebni podatek

Datum

05.09.2025

Številka

07121-1/2025/1392

Kategorije

Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo, Vrtec, Fotografije kot OP

Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov, šol in drugih organizacij, ki delajo z otroki, in 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem, kdaj fotografija otroka pomeni osebni podatek in zakaj je to pomembno.

Fotografija je osebni podatek takrat, ko lahko otroka na njej neposredno ali posredno prepoznamo. To ni samo takrat, ko je na fotografiji razviden otrokov obraz, temveč tudi, če ga lahko določimo na podlagi značilnih oblačil, frizure, kraja nastanka fotografije ali drugih posebnosti. Za določljivost prav tako ni potrebno, da bi ga lahko prepoznala širša javnost; dovolj je, da ga lahko identificirajo sorodniki, sošolci ali sosedje. Zato na primer tudi skupinska fotografija s šolskega izleta, kjer je mogoče prepoznati posamezne otroke, šteje kot osebni podatek vsakega izmed njih.

Že z načinom fotografiranja lahko pomembno vplivamo na to, ali je otrok na fotografiji določljiv. Prepoznavnost lahko zmanjšamo z uporabo nižje ločljivosti, fotografiranjem z večje razdalje, zajemom zgolj silhuet ali posnetkov od zadaj ter z izbiro kadrov, kjer ni vidnih izrazito prepoznavnih oblačil, predmetov, oznak ali značilnih lokacij. Tako ustvarjeni posnetki zmanjšajo možnost identifikacije posameznega otroka, hkrati pa še vedno omogočajo prikaz dogajanja ali vzdušja, ki ga želimo dokumentirati.

Zakaj je varstvo fotografij otrok tako pomembno? Otroci so ranljiva skupina, njihove fotografije pa se lahko hitro pojavijo tam, kjer si jih ne želimo, in postanejo tarča različnih zlorab, ciljanega oglaševanja, posmeha ali nezaželenega širjenja. Ko so enkrat objavljene na spletu, lahko ostanejo dostopne še kasneje, ko otrok, tudi ko je že odrasel, tega noče več. Ko fotografija enkrat pristane na spletu, nad njo pogosto izgubimo nadzor. Tudi če jo pozneje izbrišemo z izvirne strani, lahko ostane shranjena v spletnih arhivih, predpomnilnikih iskalnikov ali na napravah ljudi, ki so jo prejeli ali prenesli, zato lahko kroži še dolgo ali se pojavi leta pozneje, čeprav je bil njen prvotni namen že dolgo presežen.

Zato IP svetuje, da starši, šole in drugi upravljavci vedno premislijo:

·Kako in kje fotografirajo – nikoli ne smejo nastati posnetki, ki kršijo zasebnost otroka, na primer fotografirati gole otroke, na stranišču ali preoblačilnici, ali posnetki, ki bi otroka spravili v sramoto, zadrego ali izrazito neprijetno situacijo.

·Ali je objava fotografije res primerna za širšo javnost – premisliti je treba, kakšne posledice lahko ima objava za otroka ali mladostnika ter ali je res nujno, da fotografija doseže širšo publiko.

Odrasli se morajo zavedati svoje odgovornosti. Če obstaja najmanjši dvom, je varneje, da fotografije obdržijo v zasebnem krogu. Fotografije, ki ostanejo znotraj družine ali ožjih prijateljev, namreč običajno ne predstavljajo večjega tveganja, medtem ko javna objava na spletu ali družbenih omrežjih zahteva dodatno previdnost in premišljenost. Prav tako je pomembno, da tudi otroci sami premislijo, katere fotografije o sebi in drugih delijo na spletu; objavljati je smiselno le tisto, za kar je res vseeno, če kdo vidi. Kot opozarja safe.si: »Kar je enkrat na spletu, ostane tam za vedno.« To pomeni, da tudi če se kasneje fotografija izbriše, nikoli ne vemo, kam se je razširila, kdo jo je shranil ali posredoval naprej.

Če kljub temu pride do neprimerne objave, imajo otroci, ki so dopolnili 15 let, pravico, da sami neposredno zahtevajo umik oziroma izbris fotografije pri upravljavcu spletne strani, šoli ali osebi, ki je fotografijo objavila. Otroci mlajši od 15 let lahko to pravico uveljavljajo preko svojih staršev ali skrbnikov. Za lažje uveljavljanje pravice lahko uporabijo tudi obrazec “Zahteva za izbris osebnih podatkov”, ki je dostopen na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Zahteva_za_izbris_lastnih_osebnih_podatkov.docx). V vsakem primeru pa se lahko za pomoč ali nasvet obrnejo tudi na druge zaupanja vredne odrasle osebe, na primer svetovalno službo v šoli, zagovornika otrokovih pravic ali center za socialno delo. Če upravljavec fotografije kljub temu ne odstrani, je mogoče vložiti prijavo pri IP (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave). V primerih hujših posegov v zasebnost tako otrok kot mladostnikov pa pride v poštev tudi sodno varstvo ter prijava policiji, kadar bi šlo za kaznivo dejanje.

Več napotkov in primerov lahko najdete v mnenjih IP, dostopnih na: www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2 (kategorije Fotografije kot osebni podatki in Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih) ter v drugih gradivih IP, dostopnih na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/.

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.