Jedro

Na podlagi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka 8. 5. 2015 (kar med strankama ni sporno) in glede na obveznost glede vsebine predloga za obnovo določene v 265. ZUP zatrjeval, da se je s spornim sklepom seznanil 10. 4. 2015, ko ga je pooblaščenec predlagatelja odvetnik A.A. prejel v elektronski poštni predal. Upravni organ zatrjevanjem tožnika ni sledil iz razlogov, ker je bilo gradivo za sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor javno objavljeno na spletni strani, kot tudi zapisnik seje. Poleg tega pa se je predlagatelj o tem, da je bil izdan sporni sklep o izločitvi žičniških naprav, lahko seznanil z javno objavo na spletni strani AJPES dne 17. 2. 2014, ko je bilo objavljeno otvoritveno poročilo upravitelja in osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče organu pri njegovem stališču, da je tožnik izvedel za izdajo odločbe o izločitvi žičniških naprav z dne 21. 11. 2014, dne 17. 2. 2015, ko sta bila otvoritveno poročilo in osnovni seznam objavljena, ne more slediti. Navedeni dokazili ne vsebujeta dovolj konkretiziranih podatkov, da bi se lahko štelo, da je tožnik zvedel za izdajo spornega akta z objavo otvoritvenega poročila in osnovnega seznama.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Mestne uprave Mestne občine Maribor, št. 01401-2/2014 z dne 10. 6. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v petnajstih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka, ker je bil glede na rok določen v 5. točki 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), vložen prepozno. Z odločbo Mestne uprave Mestne občine Maribor, št. 01401-2/2014 z dne 21. 11. 2014, je bila med drugim izločena tudi sedežnica S., predlagatelj pa navaja, da je bil seznanjen z odločbo dne 10. 4. 2015, ko je pooblaščenec predlagatelja odvetnik A.A. v elektronski poštni predal prejel vlogo v stečajnem postopku A., kateri je bila predložena odločba, za katero se obnova predlaga. Organ meni, da ni mogoče šteti, da se je predlagatelj z odločbo seznanil šele 10. 4. 2015. O izločitvi žičniških naprav na … je na svoji prvi izredni seji dne 10. 11. 2014 odločal Mestni svet Mestne občine Maribor, pri čemer je bilo vabilo z dnevnim redom kot gradivo za sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor javno objavljeno na spletni strani, ravno tako zapisnik, hkrati pa so o izločitvi žičniških naprav poročali različni mediji. Odločba o izločitvi žičniških naprav je bila dne 26. 11. 2014 vročena A.. Predlagatelj bi se lahko z odločbo seznanil tudi z javno objavo na spletni strani AJPES v okviru objav sklepov in pisanj izdanih v postopku insolventnosti pod opr. št. 4939/2014, ko je bilo dne 17. 2. 2014 objavljeno otvoritveno poročilo upravitelja. V 2. točki Obseg stečajne mase v prvem odstavku pod tabelo je stečajni upravitelj zapisal, da je upnik Mestna občina Maribor na osnovi koncesijske pogodbe in upravne odločbe po določilih 32. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (ZŽNPO) prevzel del premoženja stečajnega dolžnika, za katero se zmanjša obseg razpoložljive stečajne mase. Istega dne je bil na spletni strani AJPES objavljen tudi osnovni seznam preizkušenih terjatev, ker je pod zaporedno številko 289 navedena izločilna pravica Mestne občine Maribor. Tako je bila predlagatelju na podlagi javnih objav dana možnost, da se je z izdajo upravne odločbe, za katero je podal predlog za obnovo postopka seznanil najpozneje dne 17. 2. 2015, tako da je predlog za obnovo postopka z dne 8. 5. 2015, prepozen.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Soglaša z razlogi prvostopnega organa, da je 17. 2. 2015, ko je bilo na spletni strani AJPES javno objavljeno otvoritveno poročilo upravitelja in osnovni seznam preizkušenih terjatev – stečaj, šteti za začetek roka za vložitev predloga za obnovo postopka. V prid začetku teka roka na dan 17. 2. 2015 se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča II U 187/2010. Meni, da je tožnik vedel za sporno upravno odločbo, čeprav mu ni bila vročena in z njeno vsebino verjetno res ni bil podrobneje seznanjen. Razlog tožnika, da bi moral biti dokazano seznanjen s konkretno vsebino spornega akta, zavrača kot neutemeljen glede na sodbo Upravnega sodišča RS II U 181/2009. V zvezi s tožnikovo navedbo, da se konkretna vsebina izločitvene pravice in njena podlaga v AJPES - ovi bazi ne izpiše drugim uporabnikom in slednjim ni na vpogled, in da ima popoln vpogled zgolj stečajno sodišče in stečajni upravitelj, se sklicuje na prakso Upravnega sodišča RS, po kateri prične teči enomesečni rok od trenutka, ko je stranka izvedela za izdajo akta, četudi z njegovo vsebino tedaj še ni bila seznanjena.

3. Tožnik navaja, da je toženka z odločbo, 01401-2/2014 z dne 21. 11. 2014, odločila, da se izloči tudi sedežnica S.. Tožnik je bil z navedeno odločbo seznanjen preko pooblaščenca odvetnika A.A., ko je bila temu v njegov varni elektronski predal vročena vloga v stečajnem postopku družbe A. dne 10. 4. 2015. A. v trenutku začetka stečajnega postopka ni bil lastnik sedežnice S., temveč je bila ta v lasti tožnika, zato je vložil skladno z 9. točko 260. člena ZUP predlog za obnovo postopka, saj bi mu glede na poseg v lastninsko pravico morala biti zagotovljena udeležba v postopku kot stranki ali stranskemu udeležencu. Ne soglaša s stališčem organov, da bi lahko izvedel za izpodbijano odločbo z dnem objave otvoritvenega poročila in objave osnovnega seznama preizkušenih terjatev v stečajnem postopku A. dne 17. 2. 2015. Meni, da je novejša sodna praksa presegla stališče iz sodbe II U 181/2009, ter se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča IV U 55/2014 z dne 13. 11. 2014, iz obrazložitve katere izhaja, da širitev presoje pravočasnosti na čas obstoja dejstev, na podlagi katerih bi predlagatelj lahko sklepal na izdani upravni akt (v citiranem primeru gradbeno dovoljenje) v ZUP nima podlage. Ne glede na navedeno, po prepričanju tožnika niti iz poročila niti iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ne izhajajo dejstva na podlagi katerih bi tožnik lahko sklepal o izdaji konkretnega upravnega akta. S tem, ko je toženka zaključila, da so takšna dejstva vsebovana v navedenih pisanjih, je napačno ugotovila dejansko stanje. V otvoritvenem poročilu je navedeno zgolj, da je Mestna občina Maribor na osnovi koncesijske pogodbe in upravne odločbe po določilih 32. člena ZŽNPO prevzela del premoženja stečajnega dolžnika, za katero se zmanjša obseg razpoložljive stečajne mase, pri čemer iz poročila ni razvidno, na katero premoženje se upravna odločba nanaša, medtem ko iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev izhaja zgolj priznana izločitvena pravica Mestne občine Maribor, sicer tudi na sedežnici, ki je last tožnika, pri čemer pa ni mogoče sklepati na izdajo konkretnega upravnega akta. Samo na podlagi dejstva, da je toženki priznana izločitvena pravica, še ni mogoče sklepati o izdaji akta za katerega je tožnik predlagal obnovo postopka. Stališče, da bi iz posameznih indicev moral sklepati na izdajo upravnega akta in zgolj na podlagi takšnega sklepanja vložiti predlog za obnovo postopka je materialnopravno napačen. Tudi vložitev predloga za obnovo postopka, zgolj na podlagi indicev, ki izhajajo iz fragmentov posameznih dokumentov, niti ni možno, saj predlog za obnovo v skladu z določili ZUP, ne da bi se vedelo za organ, ki je odločbo izdal, niti za datum ali opravilno številko odločbe, ne bi bil popoln. Uveljavlja tudi kršitev pravice do izjavljanja, saj tožniku v zvezi z izvedenimi dokazi na katere se opira izpodbijana odločba, ni bila omogočena izjava. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe ter dopolnjuje obrazložitev obeh odločb še z navedbo dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev z dne 24. 3. 2014 in s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 313/2015 z dne 8. 7. 2015. 5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik predlog za obnovo postopka končanega z odločbo Mestne uprave Mestne občine Maribor št. 01401-2/2014 z dne 21. 11. 2014, s katero je med drugim izločena tudi sedežnica S., vložil pravočasno.

7. Na podlagi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena – od dneva ko je izvedela, da je bila odločba izdana. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka 8. 5. 2015 (kar med strankama ni sporno) in glede na obveznost glede vsebine predloga za obnovo določene v 265. ZUP – stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku – zatrjeval, da se je s spornim sklepom seznanil 10. 4. 2015, ko ga je pooblaščenec predlagatelja odvetnik A.A. prejel v elektronski poštni predal. 8. Upravni organ zatrjevanjem tožnika ni sledil iz razlogov, ker je bilo gradivo za sejo Mestnega sveta Mestne občine Maribor javno objavljeno na spletni strani, kot tudi zapisnik seje. Poleg tega pa se je predlagatelj o tem, da je bil izdan sporni sklep o izločitvi žičniških naprav, lahko seznanil z javno objavo na spletni strani AJPES dne 17. 2. 2014, ko je bilo objavljeno otvoritveno poročilo upravitelja in osnovni seznam preizkušenih terjatev.

9. Drugostopni organ je soglašal s tožnikom, da ob pravilni uporabi določbe 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa tek roka od dneva, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana, ni moč šteti dogajanja pred izdajo odločbe (torej dnevnega reda Mestnega sveta Mestne občine Maribor in zapisnika). Soglaša pa z organom, da iz zapisa v otvoritvenem poročilu upravitelja v 2. točki Obseg stečajne mase, v prvem odstavku pod tabelo „je upnik Mestna občina Maribor na osnovi koncesijske pogodbe in upravne odločbe po določilih 32. člena ZŽNPO prevzela del premoženja stečajnega dolžnika, za katero se zmanjša obsega razpoložljive stečajne mase“ in v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, ko je pod zaporedno številko 289 navedena izločilna pravica Mestne občine Maribor, ki sta bila javno objavljena na spletni strani AJPES, jasno izhaja, da je Mestna občina Maribor izdala odločbo o izločitvi žičniških naprav na Mariborskem Pohorju in da je predmet izločitve tudi sedežnica S.. Soglaša torej z prvostopnim organom, da je predlagatelj obnove za izdajo upravnega akta izvedel iz javnih objav najkasneje 17. 2. 2015, torej da je predlog za obnovo postopka vložen 8. 5. 2015, prepozen.

10. Sodišče organu pri njegovem stališču, da otvoritveno poročilo z zapisom na strani 3 (citirano besedilo na strani 3 odločbe drugostopnega organa in v prejšnjem odstavku), ter na podlagi osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ker je pod zaporedno številko 289 navedena izločitvena pravica Mestne občine Maribor, izkazuje, da je tožnik izvedel za izdajo odločbe o izločitvi žičniških naprav z dne 21. 11. 2014, dne 17. 2. 2015, ko sta bila otvoritveno poročilo in osnovni seznam objavljena, ne more slediti. Navedeni dokazili ne vsebujeta dovolj konkretiziranih podatkov, da bi se lahko štelo, da je tožnik zvedel za izdajo spornega akta z objavo otvoritvenega poročila in osnovnega seznama. Sodišče soglaša s tožnikom, da iz otvoritvenega poročila ni razvidno, na katero premoženje se upravna odločba nanaša, iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa izhaja zgolj priznana izločitvena pravica Mestne občine Maribor, tudi na sporni sedežnici, pri čemer pa ni mogoče sklepati na izdajo konkretnega upravnega akta in njegovo povezavo s sedežnico S.. Na podlagi navedenih dejstev toženka torej ni mogla sklepati (zaradi njihove nekonkretizacije ter nepovezanosti omembe sporne odločbe s spornim premoženjem), da je tožnik, ko je navedena dejstva izvedel, lahko sklepal (izvedel) tudi, da je bila odločba izdana. Sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča II U 187/2010 ni primerljivo z ugotovljenim dejanskim stanjem v obravnavani zadevi (v tej zadevi je sodišče vezalo dan postavitve gradbiščne table z dnevom, ko so zainteresirane osebe lahko izvedele, da upravna odločba – gradbeno dovoljenje obstaja). Namreč sporna odločba Mestne občine Maribor o izločitvi žičniških naprav po 32. členu ZŽNPO v vseh relevantnih identifikacijskih znakih ni bila v otvoritvenem poročilu in osnovnem seznamu povzeta (ne na strani 3 in tudi ne na strani 4 besedila, ki ga toženka citira v odgovoru na tožbo), niti ni bila povzeta pri vpisu pod zaporedno številko 289 osnovnega seznama.

11. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na določbo 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki v prvem odstavku določa podatke, ki jih je treba objaviti na spletni strani v postopkih zaradi insolventnosti v zvezi s posameznim postopkom. V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP pa je določeno, da velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznani z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Kazalo bi torej, da se toženka sklicuje na svojo vlogo, ki naj bi bila objavljena, vendar pri svojih navedbah ni določna in ne pove katere podatke o sporni odločbi je ta vloga vsebovala (in ali je bila objavljena), da bi se tožnik lahko s sporno odločbo seznanil (zakonska domneva iz četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Sklicuje se tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 313/2015 z dne 8. 7. 2015, ki naj bi bil ravno tako objavljen na spletni strani AJPES, s katerim je sodišče odločilo o pritožbi tožnika zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, St 4939/2014 z dne 20. 4. 2015, o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravicah. Na strani 3 navedenega sklepa je izrecno navedeno, da tožnik izpostavlja, da je vložil ugovor prerekanja izločitvene pravice upnika Mestne občine Maribor, vendar sodišče prve stopnje ni odločilo o njegovem ugovoru z dne 7. 4. 2015. Iz povzetka ugovora naj bi izhajalo, da je tožnik, ko je 7. 4. 2015 vložil citirani ugovor, citiral tudi sporno odločbo. Vendar pa gre v zvezi z navedenimi okoliščinami v odgovoru na tožbo za dejstva s katerimi toženka dopolnjuje svoje razloge in obrazložitev izpodbijanega sklepa, kar pa sodišče kot del dejanske podlage izpodbijanega sklepa v postopku s tožbo v upravnem sporu ne more upoštevati. Kolikor toženka meni, da so navedene okoliščine odločujoče kot dokaz za tožnikovo zamudo, bo morala to ugotoviti v ponovnem postopku.

12. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitve zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

13. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.