Jedro

Priključki na občinske ceste se lahko gradijo le s soglasjem občinske uprave. Priključek, kot ga želi postaviti tožnik ni možen, ker bi to imelo škodljive posledice za varnost prometa na cestah.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanimi aktoma je tožena stranka tožeči stranki izdala soglasje za gradnjo nezahtevnega objekta (žičnate ograje z betonskimi stebrički maksimalne višine 1,4 metra in žičnim pletivom višine 1,25 metra, postavljene v oddaljenosti minimalno 3 metre od zunanjega asfaltnega roba občinskih cest) na zemljišču s parcelno št. 1495/1 k.o. … v varovalnem pasu občinskih cest, in sicer javne poti (oznaka JP) s številko 844530 (odsek : 844531, opis: Hrastje Mota - reka Mura) in nekategorizirane občinske ceste. Ograja ne sme biti postavljena na zemljišču s parcelno št. 1769/17 k.o. …. V predmetni ograji so lahko vhodna vrata širine 5 metra na priključku na cesto, ki se lahko izvede na daljši stranici zemljišča s parcelno št. 1495/1 k.o. … (to je v varovalnem pasu JP 844531), in sicer v oddaljenosti vsaj 18 metrov od najbolj južne točke zemljišča s parcelno št. 1495/1 k.o. …. Soglasje je izdano pod pogoji, ki so navedeni v prvostopenjski odločbi in so ostali v veljavi tudi z drugostopenjsko odločbo. Pogoji so določeni upoštevajoč Zakon o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC), Zakon o cestah (ZCes-1), Odlok o občinskih cestah (uradne objave občine Radenci št. 2/99 in uradno glasilo slovenskih občin št. 17/11, v nadaljevanju Odlok), Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Radenci, Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Radenci, Pravilnik o priključkih na javne ceste, Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Poudarjeno je, da to soglasje ne nadomešča soglasja drugih upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in gradbenega dovoljenja upravne enote.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku opravila ogled dne 19. 11. 2011 in ugotovila, da obstoječi priključek na par. št. 1495/1 k.o. … ne obstaja. Pritožbi je deloma ugodila, in sicer samo glede višine ograje in sicer je dovolila višino ograje 1,25 metra kot je želel tožnik, v ostalem pa je pritrdila soglasju, ki ga je izdala občinska uprava.

Tožnik vlaga tožbo in navaja, da tožena stranka vztraja pri odmiku ograje od zunanjega roba asfaltne ceste, čeprav njegova lastnina sega bližje. Tožena stranka ima na južni strani ceste, ki meji na njegovo parcelo št. 1495/1 k.o. … na parcelni št. 1769/17 k.o. … pred hišno št. 45, brežino visoko približno 1 meter, oddaljeno manj kot en meter od roba asfalta, ki zožuje cesto in je ne odstranijo. Na njegovi strani pa želijo odmik treh metrov, čeprav je tam že njegova lastnina. Zato vztraja, da tudi tožena stranka najprej očisti svojo parcelo južno od njegove in s tem pridobi večjo širino ceste kot je en meter zamika ograje na njegovo parcelo. Na tožnikovi parceli je obstajala ograja več kot 50 let, ker pa je dotrajala, jo je odstranil in jo želi nadomestiti z novo. Vhodna vrata želi postaviti na jugo zahodni parcelni meji po priloženi skici, kjer so bila ograjna vrata že v stari ograji. Opozarjanje tožene stranke na prometno varnost ni utemeljeno, saj bi po tožnikovem predlogu bila vrata ob nekategorizirani občinski cesti, ki vodi do njegove stare hiše in gospodarskega poslopja na parcelni št. 1497/2 k.o. … in še dveh sosedov. Ograjna vrata ob javni poti št. 844531, ki vodi proti Muri z oddaljenostjo 18 metrov proti vzhodu pa so neprimerna, saj je daljša pot od njegovega sedanjega dvorišča, na katerem so gospodarski objekti in zahteva vključevanje iz nekategorizirane ceste na zgoraj navedeno javno pot in iz te na njegovo parcelo št. 1495/1 k.o. …, kar je s prometno varnostnega vidika neprimerno. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik je v zvezi z vloženo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – žičnate ograje, moral pridobiti tudi soglasje tožene stranke, saj bo nezahtevni objekt zgrajen ob občinski cesti (31. in 38. člen Odloka in 99. člen ZCes-1). Tožniku je bilo soglasje dano, pri čemer so bili točno določeni pogoji gradnje nezahtevnega objekta - žičnate ograje, odmik, točno določeno kje so lahko vhodna vrata, v kateri širini, določeno pa je tudi bilo, pod katerimi pogoji je soglasje izdano. V zadevi ostaja sporen odmik od zunanjega asfaltnega roba občinskih cest in pa lokacija vhodnih vrat. Oba upravna organa sta v obrazložitvi odločb pojasnila, da izdano soglasje za postavitev žičnate ograje temelji predvsem na predpisih, ki urejajo prometno varnostne pogoje, to je Zakon o cestah in Odloku, kar se tožeči stranki tudi podrobno pojasnjuje. Sodišče se zato tudi v celoti sklicuje na razloge prvostopenjske in drugostopenjske odločbe in jih v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Pred izdajo drugostopenjske odločbe je bil opravljen ogled na kraju samem dne 19. 11. 2011 in je bilo ugotovljeno, da obstoječi priključek na zemljišče s parcelno št. 1495/1 k.o. … ne obstaja.

Glede spornega odmika (3 m od zunanjega asfaltnega roba občinske ceste – javne poti), sodišče pojasnjuje, da je v 31. členu Odloka določen 3 metrski varovalni pas pri javni poti, zato je določitev o odmiku pravilna in zakonita.

Priključki na občinske ceste se lahko gradijo le s soglasjem občinske uprave (39. člen Odloka in 99. člen ZCes-1). Upravna organa pojasnjujeta, da priključek na občinsko cesto, kot ga želi postaviti tožnik ni možen, ker bi to imelo škodljive posledice za varnost prometa na cestah (lokacija križišča občinskih cest z državno, lokacija prometnih označb za razvrščanje vozil in stop znaka, lokacija mostu čez potok z ovinkom).

Tožnikovi ugovori v tožbi so pavšalni. Vprašanje odmika brežine na južni strani ceste, ki naj bi bila v lasti občine, ni predmet tega upravnega spora, zato se sodišče do teh ugovorov ni opredeljevalo. Glede ograjnih vrat pa, kot je bilo že navedeno, je bilo na mestu samem ugotovljeno, da obstoječi priključek na zemljišču s parcelno št. 1495/1 k.o. … sploh ne obstaja. Vrata, ki jih tožnik lahko postavi v ograji, pa so s soglasjem določena tako, da ne ogrožajo prometne varnosti. Treba je poudariti, da gre v tej zadevi za izrazito varovanje javnega interesa, to je prometne varnosti, zato je bilo mogoče tožnikove predloge upoštevati le v omejenem obsegu.

Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.