Jedro

Po oceni Vrhovnega sodišča navzočnosti obdolženca v kazenskem postopku ni mogoče zagotoviti z blažjim ukrepom kot je pripor, pripor pa je tudi neogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi. S kaznivimi dejanji, ki jih je obdolžen, je bila povzročena velika premoženjska škoda, ki lahko ogrozi obstoj ali celo povzroči propad gospodarske družbe, to pa ima lahko za posledico tudi izgubo premoženja in zaposlitev oseb, katerih eksistenca je vezana na družbo.

Izrek

Pripor zoper R. M. se podaljša iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku za 15 (petnajst) dni, to je do vključno 18. 12. 2015.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolženega R. M. je v teku pravnomočno uvedena kazenska preiskava, zaradi kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 20. členom KZ-1 ter kaznivega dejanja pranja denarja po tretjem in prvem odstavku 245. člena v zvezi z 20. členom KZ-1. Obdolženec je v priporu iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pripor poteče 3. 12. 2015. 2. Okrožna državna tožilka za obdolženega M. predlaga podaljšanje pripora za najmanj petnajst dni iz razlogov, iz katerih je v priporu. Državna tožilka ocenjuje da dokazi, zbrani v preiskavi, niso izključili utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivi dejanji, ki se mu jih očita in nadalje navaja, da je obdolženi M. državljan Nigerije, prijavljeno pa ima začasno prebivališče v Ljubljani. Zaposlen naj bi bil v družbi R. d.o.o., ki pa nima niti poslovnih prostorov, ne poštnega predalčnika, ne oznak družbe, tako da obstaja sum, da gre za slamnato družbo. Te okoliščine kažejo na nevarnost, da bi, če bi bil na prostosti, pobegnil in se s tem izognil nadaljnjemu postopku. Policija doslej še ni izsledila in zasegla predmetov, ki so bili uporabljeni za izvrševanje kaznivih dejanj, predvsem elektronskih naprav, s katerimi je bil izvršen vdor v elektronsko komunikacijo gospodarskih družb. Podana je realna nevarnost, da bi obdolženi, če bi bil na prostosti, razpolagal z denarnimi sredstvi skupaj z drugimi sostorilci, denarna sredstva pa so bila nakazana v tujino. Po dosedanjih ugotovitvah si je obdolženi M. pridobil premoženjsko korist v znesku 318.601,55 EUR, dejanje je bilo vnaprej dobro pripravljeno. Iz zasežene dokumentacije izhaja, da obdolženec oglašuje svoje finančno svetovanje tako v državah ZDA, v Črni gori, Veliki Britaniji in Afriki.

3. Preiskovalna sodnica ni podala pojasnila o predvidenem času zaključka preiskave.

4. Zagovornik obdolženega M. je v odgovoru na predlog državne tožilke navedel, da podaljšanju pripora nasprotuje. Meni, da ni nevarnosti, da bi obdolženec še sodeloval pri vdiranju v elektronsko komunikacijo med kitajsko in češko družbo. Zagovornik kritizira delo tožilstva, ki naj bi izsledke policijskega pregleda elektronskih naprav posredovalo šele po mesecu in pol, kritizira tudi delo policistov, ki da niso želeli poslušati dodatnih pojasnil obdolženca, na kakšen način je dobil navodila za inkriminirane transakcije. Zatrjuje, da je utemeljenost suma, da je obdolženec storil dejanja, ki se mu jih očita, bistveno omajana, trdi, da je podaljšanje pripora nepotreben in nesorazmeren ukrep ter predlaga izrek hišnega pripora.

B.

5. Obdolženec je v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1, zanj je predpisana kazen od enega do osmih let zapora in kaznivega dejanja po tretjem in prvem odstavku 245. člena KZ-1, zanj je predpisana kazen do osmih let zapora in denarna kazen, zato Vrhovno sodišče ugotavlja, da je izpolnjen formalni pogoj iz drugega odstavka 205. člena ZKP za podaljšanje pripora nad tri mesece.

6. Zoper obdolženca je v teku kazenska preiskava, uvedena s pravnomočnim sklepom, kar izkazuje obstoj utemeljenega suma, da je storil očitana kazniva dejanja. Zatrjevanje zagovornika obdolženega M., da obdolženec ni na noben način sodeloval pri vdiranju v elektronsko komunikacijo med kitajsko in češko družbo, da policija oseb, ki so vdrle v elektronsko komunikacijo sploh ne išče in da policija ni želela poslušati dodatnih pojasnil obdolženca, kje in kako je dobil navodilo za opravljene transakcije z računa R. d.o.o., zaenkrat utemeljenega suma, da je storil obravnavani dejanji, ne more izključiti.

7. Obdolženi M. je državljan Nigerije, zaposlen naj bi bil v gospodarski družbi, ki nima poslovnih prostorov ne poštnega predalčnika. V Sloveniji nima znanega premoženja oziroma osebnih vezi, ki bi ga nanjo vezale, v kazenskem postopku pa je zaradi dveh kaznivih dejanj, za kateri je predpisana visoka zaporna kazen. Podana je zato realna nevarnost, da bi obdolženi v primeru, če bi bil izpuščen, pobegnil in se tako izognil kazenskemu postopku. Še vedno je podan priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

8. Po dosedaj zbranih podatkih je mogoče utemeljeno sklepati, da je imel obdolženi M. pomembno vlogo pri izvajanju kriminalne dejavnosti, katere je obdolžen. Iz zasežene dokumentacije izhaja, da obdolženec oglašuje svoje finančno svetovanje v državah ZDA, v Črni gori, Veliki Britaniji in državah Afrike, zato je podana tudi realna nevarnost, da bi, če bi bil izpuščen na prostost, s kriminalno dejavnostjo nadaljeval. Po dosedaj zbranih podatkih obdolženec nima sredstev za preživljanje. Še vedno je zato podan tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

9. Po oceni Vrhovnega sodišča navzočnosti obdolženca v kazenskem postopku ni mogoče zagotoviti z blažjim ukrepom kot je pripor, pripor pa je tudi neogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi. S kaznivimi dejanji, ki jih je obdolžen, je bila povzročena velika premoženjska škoda, ki lahko ogrozi obstoj ali celo povzroči propad gospodarske družbe, to pa ima lahko za posledico tudi izgubo premoženja in zaposlitev oseb, katerih eksistenca je vezana na družbo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da varnosti ljudi z milejšim ukrepom ni mogoče zagotoviti. Kriminalna dejavnost je bila izvajana s sredstvi elektronske komunikacije, zato lahko le odvzem prostosti zagotovi, da obdolženec kaznivih dejanj ne bo ponavljal. 10. Glede na to, da do sedaj, kot navaja v svojem predlogu državna tožilka, še niso bile zaslišane vse priče in da obdolženec želi še dopolniti svoj zagovor, je bilo potrebno predlogu ugoditi in pripor zoper obdolženca iz navedenih razlogov podaljšati za petnajst dni.