Jedro

V nepravdnem postopku načeloma vsak udeleženec sam nosi stroške postopka (1. odst. 35. čl. ZNP), vendar pa zakon za postopek pridržanja določa drugačno ureditev (78. čl. ZNP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog odvetnika B. F. iz Škofljice, zaradi priznanja stroškov zastopanja pridržane osebe, zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje udeleženka, ki navaja, da bi sodišče moralo priznati nastale stroške v postopku pridržanja že na podlagi 78. člena ZNP. Sodišče navaja, da je udeleženko po uradni dolžnosti zastopala odvetnica N. V., ki jo je sodišče formalno določilo kot zagovornico, vendar je odvetnica v resnici ni dejansko zastopala. S postavljeno zagovornico se ni nikoli strinjala, povedala je, da želi, da jo zastopa odvetnik B. F. po uradni dolžnosti in da sodišče odvetnico N. V. v njenem primeru razreši. Res je podpisala pooblastilo odvetniku, saj sodišče sicer sploh ne bi upoštevalo njegovih prizadevanj. V pismu in zahtevku z dne 27.2. in 28.2.2008 je zahtevala, da sodišče razreši določeno zagovornico in po uradni dolžnosti določi odvetnika B. F.. Določitev odvetnice N. V. za zagovornico ni bila v skladu z zakonom in odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-60/03 z dne 4.12.2003. Ustavno sodišče je zapisalo, da ima pridržani duševni bolnik pravico do pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere. Prisilno pridržani osebi mora biti zagotovljeno pravno zastopanje na stroške države. Iz Ustave izhaja tudi zahteva po zagotovitvi učinkovitega in dejanskega uresničevanja ustavnih pravic. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani spremeni izpodbijani sklep tako, da predlogu za priznanje stroškov zastopanja ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja na 78. člen Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in spremembe ZNP), ki določa, da gredo stroški postopka pridržanja v breme sodišča. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločitev oprlo na 1. odstavek 35. člena ZNP, to je splošno določbo, ki določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače, je materialnopravno zmotna. Za primer postopka pridržanja namreč zakon določa drugačno ureditev.

Poleg tega sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila odvetnica N. V. res postavljena nasprotni udeleženki kot zagovornica po uradni dolžnosti, vendar je bila odvetnica navzoča le na prvem naroku, v nadaljnjem postopku pa je sodeloval odvetnik B. F., medtem ko sodišče prve stopnje o večkrat postavljenem predlogu udeleženke, da naj se razreši odvetnica N. V. in naj se ji kot zagovornika po uradni dolžnosti postavi odvetnika B.F. sploh ni odločilo. Glede na to, da je torej odvetnik B.F. v postopku sodeloval in upoštevaje 78. člen ZNP, gredo zato tudi stroški postopka, ki so nastali z zastopanjem udeleženke po odvetniku, v breme sodišča. Sklep sodišča prve stopnje je bilo zato potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, da bo le-to odločilo o višini stroškov odvetnika B.F., ki gredo v breme sodišča (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP.

Glede na že obrazloženo, nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).