20. 9. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožefa Kodreta iz Ločice ob Savinji in drugih na seji 20. septembra 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o lokacijskem načrtu Poligon (Uradni list RS, št. 86/05 in 106/05 – popr.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o lokacijskem načrtu Poligon (v nadaljevanju Odlok), kolikor načrtuje gradnjo objektov za poslovne dejavnosti in rušenje njihovih objektov. Navajajo, da so v javni razgrnitvi in obravnavi dali pripombe, na katere naj Občina ne bi odgovorila oziroma naj jih ne bi upoštevala, zato naj bi bil izpodbijani akt v neskladju z 10. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Odlok naj bi bil sprejet z drugačno vsebino, kot je bil predložen v ponovno javno razgrnitev. Občina naj bi pri pripravi Odloka upoštevala samo svoj lastni interes oziroma interesa tretjih, ne pa zasebnega interesa lastnikov zemljišč, zato naj bi bil Odlok v neskladju z 9. in 92. členom ZUreP-1. Menijo, da ne gre za načrtovanje objektov, ki bi bili v javnem interesu. Pobudniki navajajo, da ni dopustno načrtovati objektov na zasebnih zemljiščih, zato naj bi bil Odlok v neskladju s 33. členom Ustave.

2.Občina odgovarja, da je Odlok sprejela v skladu z določbami ZUreP-1. Pojasnjuje, da je z Odlokom načrtovana gradnja objektov za ekološko nesporne dejavnosti. Območje urejanja naj bi se nahajalo med avtocesto, regionalno cesto in reko Savinjo, torej izven poselitvenega območja naselja Ločice. Namembnost nepremičnin, ki jih ureja Odlok, naj bi bila opredeljena v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986–2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za obdobje 1986–1990, za območje Občine Polzela, dopolnitve v letu 2002 (Uradni list RS, št. 71/03 – v nadaljevanju Prostorski plan). Z izpodbijanim aktom naj bi se načrtovala gradnja objektov za poslovne dejavnosti in hkrati ohranjala tudi že obstoječa stanovanjska gradnja. Na tem območju naj bi bilo pet stanovanjskih hiš, ki naj bi bile do uveljavitve Prostorskega plana na kmetijskem zemljišču. Območje urejanja naj bi bilo v naravi dejansko ločeno od drugih območij, zato naj bi bilo že po naravni legi primerno za načrtovane dejavnosti in razvoj same občine. Občina naj bi v postopku priprave in sprejemanja Odloka v pretežnem delu upoštevala pripombe pobudnikov.

B.

3.Odlok je bil pripravljen in sprejet na podlagi določb ZUreP-1. Po tretjem odstavku 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt) Odlok še velja.

4.Odlok ureja območje med avtocesto, regionalno cesto Šempeter–Polzela–Velenje, regionalno cesto Celje–Ljubljana in reko Savinjo, na južnem robu Občine Polzela, in načrtuje gradnjo objektov za potrebe proizvodnih in storitvenih dejavnosti in drugih poslovnih objektov ter infrastrukturnih priključkov in zunanje ureditve. Namenska raba tega ureditvenega območja je bila določena s Prostorskim planom, ki je predpisal, da se za območje "Poligona" sprejme prostorski izvedbeni akt. V 4. členu Odloka je določeno, da se razporeditev objektov in naprav prilagodi obstoječi situaciji na terenu. To pomeni, da izpodbijani akt upošteva že zgrajene stanovanjske objekte. Po drugem odstavku 16. člena Odloka se obstoječe stanovanjske hiše na območjih S1 in S2 ohranijo ali porušijo. Na območju S1 so dovoljena vzdrževalna dela, vsi večji posegi pa le s soglasjem upravljalca avtoceste in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Ob porušitvi obstoječih objektov postavitev novih ni možna. Na območju S2 so dovoljene dozidave stanovanjskih objektov in sprememba namembnosti zidanih pomožnih objektov v stanovanjske objekte za potrebe lastnikov ter sprememba namembnosti za poslovne dejavnosti. Po 25. členu Odloka je načrtovan zeleni zaščitni pas med stanovanjskimi in poslovnimi objekti, ki se oblikuje kot dodatna in protihrupna zaščita.

5.Iz obširnih navedb v odgovoru in iz listinske dokumentacije, ki jo je predložila Občina, izhaja, da je postopek priprave in sprejemanja Odloka potekal v skladu s pravili, ki so določena v 27. do 33. člena ZUreP-1. Po prvi prostorski konferenci je Župan sprejel Program priprave za izdelavo lokacijskega načrta Poligon (Uradni list RS, št. 100/04), dne 26. 10. 2004 je bila druga prostorska konferenca. Pred izvedbo druge prostorske konference je Župan seznanil lastnike zemljišč in objektov o načrtovani prostorski ureditvi. Osnutek akta je bil razgrnjen od 12. 11. 2004 do 12. 12. 2004. Med javno razgrnitvijo je bila organizirana javna obravnava 26. 11. 2004. Po končani javni razgrnitvi so bila pripravljena stališča do pripomb in posredovana Občinskemu svetu. Občinski svet je oblikoval stališče, da se upošteva sedanje stanovalce, ki se jim ne smejo poslabšati bivalni pogoji, zato je večino pripomb lastnikov, ki imajo nepremičnine na tem območju, sprejel. Po navedbah Občine so bila stališča Občinskega sveta poslana vsem, ki so dali pripombe in so bili njihovi naslovi čitljivi. Ker je Občinski svet sprejel bistvene pripombe pobudnikov, je izvedel ponovno javno razgrnitev od 22. 4. do 3. 5. 2005. Pred javno razgrnitvijo je Župan z lastniki nepremičnin dne 23. 3. 2005 organiziral še sestanek, na katerem jih je seznanil s predvideno prostorsko ureditvijo. Po ponovni javni razgrnitvi je bil Odlok 17. 5. 2005 sprejet.

6.Pobudniki zatrjujejo, da je izpodbijani akt nezakonit tudi zaradi tega, ker v njem niso bile upoštevane pripombe, ki so jih dali med javno razgrnitvijo. Iz listinske dokumentacije, ki jo je predložila Občina, izhaja, da je Občinski svet upošteval pripombe pobudnikov, ki so se nanašale na rušenje objektov, zasaditev dreves, opustitev parkirišč ob že obstoječih stanovanjskih objektih, prilagoditev načrtovanih poslovnih dejavnosti stanovanjskemu območju, prestavitev osi ceste k avtocesti. Pripomb, ki so se nanašale na spremembo namenske rabe, pa ni mogoče uveljaviti ob sprejemanju prostorskega izvedbenega načrta, ker je namenska raba že določena v Prostorskem planu. Občani morajo imeti v postopku sprejemanja izvedbenega prostorskega akta možnost aktivne udeležbe in izražati pripombe. Pobudniki so aktivno sodelovali v postopku sprejemanja Odloka, njihove pripombe so bile v pretežnem delu upoštevane, zato je očitek, da je Odlok v neskladju z 10. členom ZUreP-1, neutemeljen. Besedilo Odloka je bilo posredovano v ponovno javno razgrnitev v enaki vsebini, kot je to določeno z Odlokom, s tem da se je besedilo na Občinskem svetu le uskladilo s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04 – Pravilnik).

7.Pri opravljanju zadev urejanja prostora je treba upoštevati javni interes in zasebne interese ter jih v skladu s temeljnimi cilji urejanja prostora med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu. Načelo prevlade javnega interesa je določeno tudi v 7. členu ZPNačrt. Občina z izpodbijanim aktom načrtuje le gradnjo objektov, katerih namenska raba je že bila določena v Prostorskem planu. Pobudniki zatrjujejo, da je Odlok v neskladju z 9. členom ZUreP-1, ker ne upošteva zasebnega interesa lastnikov zemljišč in gre za enostransko prostorsko načrtovanje, ki ni v javnem interesu, kot to določa 92. člen ZUreP-1. Po tej določbi je razlastitev lastninske pravice dopustna le v javno korist pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Člen 93 ZUreP-1 pa taksativno predpisuje, za katere namene je razlastitev dopustna. To pomeni, da razlastitveni upravičenec lahko izvaja razlastitev le za namene tiste gradnje, ki jih določa 93. člen ZUreP-1. Razlastitev nepremičnin za gradnjo načrtovanih objektov na podlagi izpodbijanega akta po 92. členu ZUreP-1 ni dopustna. Javna korist, kot je opredeljena v 93. členu ZUreP-1, ima zato drug pomen kot javni interes, ki ga je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju. Javni interes je izkazan, če je prostorski akt sprejet po postopku, določenim v ZUreP-1, in v skladu s temeljnimi cilji urejanja prostora. Glede na to so očitki o neskladju s 33. členom Ustave neutemeljeni.

8.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj