Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja obsega vezanosti sodišča na odločitve upravnih organov, kadar stranka ni sodelovala v upravnem postopku.

Izrek

I. Ugovoru se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog za plačilo sodne takse II DoR 69/2015 z dne 26. 2. 2015 razveljavi.

II. Revizija se dopusti glede vprašanja obsega vezanosti sodišča na odločitve upravnih organov, kadar stranka ni sodelovala v upravnem postopku.

Obrazložitev

O ugovoru zoper plačilni nalog

1. Tožena stranka je 23. 2. 2015 na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3021/2014 z dne 7. 1. 2015. Sodne takse ob vložitvi predloga ni plačala, zato je bil 26. 2. 2015 izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse v znesku 335,00 EUR.

2. Predlagateljica je zoper plačilni nalog pravočasno vložila ugovor, v katerem navaja, da je treba pri odločanju o taksni odmeri upoštevati 5. točko 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z 71. členom Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) ter 8. in 10. členom Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS), in da gre za zadevo, v kateri se takse ne plačujejo.

3. Ugovor je utemeljen.

4. Sodne takse se ne plačajo v primeru, kadar tako določa poseben zakon (peti odstavek 10. člena ZST-1). Predmet odločanja v obravnavani zadevi je določanje odškodnine za nepremične, ki jih ni mogoče vrniti v naravi članom agrarne skupnosti (10. člen ZPVAS). ZPVAS je denacionalizacijski predpis. Odškodnina po ZPVAS je oblika denacionalizacije, kadar vrnitev premoženja ni mogoča. ZPVAS, ki v 10. členu napotuje na „odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih“, je zato treba razumeti tako, da napotuje na uporabo splošnih predpisov o odškodnini v primeru denacionalizacije, saj nedvomno ne gre za odškodnino v klasičnem civilnopravnem smislu, pač pa za odškodnino kot obliko denacionalizacije. Na tem področju pa je splošni in temeljni predpis ZDen, ki v prvem odstavku 71. člena določa, da stranke v postopku denacionalizacije ne plačujejo taks.

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugovoru tožene stranke ugodilo in izpodbijani plačilni nalog za plačilo sodne takse razveljavilo.

O predlogu za dopustitev revizije

6. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo ugotovilo, da obstoji temelj za odškodnino za nevrnjeno nacionalizirano premoženje 73 v izreku navedenih upravičencev za 9 v izreku navedenih parcel v k. o. B. in 29 v izreku navedenih parcel v k. o. S. (I. točka izreka); da obstoji temelj za odškodnino za nevrnjeno nacionalizirano premoženje 55 v izreku navedenih upravičencev za 21 v izreku navedenih parcel v k. o. S. (II. točka izreka); da obstoji temelj za odškodnino za nevrnjeno nacionalizirano premoženje upravičencu vasi A., B. B.-ju za parcelo v k. o. S. (III. točka izreka); da obstoji temelj za odškodnino za nevrnjeno nacionalizirano premoženje 12 v izreku navedenih upravičencev vasi S. za 2 v izreku navedeni parceli v k. o. S. (IV. točka izreka); da obstoji temelj za odškodnino za nevrnjeno nacionalizirano premoženje 21 v izreku navedenih upravičencev vasi K. v izreku navedenih parcel v k. o. S. (V. točka izreka); in da obstoji temelj za odškodnino za nevrnjeno nacionalizirano premoženje 14 v izreku navedenih upravičencev vasi P. v izreku navedenih parcel v k. o. S. (VI. točka izreka).

7. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrglo, pritožbo tožene stranke pa zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

8. Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije navaja, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se ob tem sklicuje na zadevo II Ips 180/2013. Ne strinja se s stališčem sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje (pri ugotavljanju obstoja ovir za vračanje nepremičnin v naravi) ni upoštevalo vezanosti na upravne odločbe in njihove obrazložitve, pač pa da je bilo vsebinsko upoštevanje s strani upravnih organov podanih razlogov v skladu z načelom proste presoje dokazov. Sodišču druge stopnje očita kršitve iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 8. členom ZPP ter 7. in 108. členom ZPP in kršitev 22. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, ali je podana vezanost sodišča in stranke na ugotovitve upravnih organov v upravnem postopku, kadar stranka ni sodelovala v tem upravnem postopku.

9. Predlog je utemeljen.

10. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).