Jedro

Odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica.

Sodna praksa je primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je postopek prekinjen do takrat, ko ga dediči ali skrbnik zapuščine prevzamejo ali ko jih sodišče povabi, naj to storijo.

II. V preostalem se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po A. A. 2. Zoper tak sklep se pritožuje dedič B. A. Opozarja, da postopek teče že tri leta in pol, znani so dediči in predmet dedovanja. Pritožnik ne ve, zakaj bi ob tem čakali konec zapuščinskega postopka po bratu, ki se ni še niti začel in se ne ve, kdo so dediči. Strinja se, da sodišče v tem postopku ne rešuje postopka po pokojnem bratu, a vseeno bi moralo delo opraviti do konca, sicer se niti ne bo vedelo, kaj spada v zapuščino pokojnega brata. Zaporedje zadev se izkazuje samo in je logično.

3. Dedič C. A. v odgovoru na pritožbo pritrjuje pritožbenim navedbam in navaja, da dodatno odlašanje v tem postopku ni dopustno.

4. Pritožba je (delno) utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov zapuščinskega spisa izhaja, da je med postopkom umrl dedič A. A., ki v postopku ni imel pooblaščenca.

6. Sodišče prve stopnje je zapuščinski postopek prekinilo, sklicujoč se na določbo 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku subsidiarno uporablja na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (ZD).1 Sodna praksa poudarja2, da odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica. Najprej mora sodišče pretehtati, ali vzporedno tekoča zadeva predstavlja predhodno vprašanje za zadevo, ki jo obravnava, v primeru pozitivnega odgovora pa v drugem koraku še, ali je odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Vprašanje, kdo so dediči umrlega dediča, je res predhodno vprašanje v tem postopku (primerjaj 13. člen ZPP). Ob prekinitvi postopka, pa bi moralo sodišče še konkretizirano obrazložiti, zakaj se je odločilo, da tega predhodnega vprašanja ne bo/ne more rešiti samo. Razlogov o ekonomičnosti in smotrnost prekinitve postopka v luči pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v izpodbijanem sklepu ni. V njem navedeni razlogi (da nihče od dedičev še ni podal dedne izjave in da obstoj zunajzakonske skupnosti D. A. z zapustnikom še ni bil nesporno ugotovljen) takšne odločitve ne utemeljujejo.

7. Vendar pa je okoliščina, da je med postopkom umrl dedič, ki v postopku ni imel pooblaščenca, v skladu s 1. točko 205. člena ZPP, ki se v tem postopku subsidiarno uporablja na podlagi 163. člena ZD, saj ta o tem vprašanju nima določb, razlog za izdajo sklepa o prekinitvi postopka. Sklep sodišča v tem primeru le ugotavlja, da je prišlo do prekinitve, postopek pa je prekinjen že po samem zakonu, saj gre za okoliščino, ki postopek onemogoča.3 Ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je postopek prekinjen, je torej (iz drugih razlogov od v sklepu navedenih) pravilna. Pritožnik tako nima prav, ko meni, da smrt brata, ki v postopku ni imel pooblaščenca, na ta postopek ne vpliva. Vsem dedičem je namreč treba omogočiti sodelovanje v postopku4 in podajo dednih izjav.5

8. Napačna pa je odločitev oziroma pojasnilo v izreku izpodbijanega sklepa o tem, do kdaj bo postopek prekinjen.6 V skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga, ki je naveden v 1. točki 205. člena tega zakona, nadaljuje, ko ga dediči ali skrbnik zapuščine prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.

9. Zaradi vsega opisanega je višje sodišče pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je postopek prekinjen le do tedaj, ko ga bodo prevzeli dediči ali skrbnik zapuščine ali do tedaj, ko jih sodišče povabi, naj to storijo.

10. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je sodna praksa (ravno iz razloga praktičnosti in smotrnosti, da se zapuščinski postopki ne bi vlekli v nedogled) primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.7 Sicer ne zadostuje, da se le ugotovi krog dedičev po pokojnem/med postopkom umrlem dediču, saj dvomov v pravilnost rešitve vprašanja, kdo so njegovi dediči, ne sme biti8, a po drugi strani tudi ni treba, da bi bili ti dediči ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju.9 Če pa bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka spoznalo, da je ugotavljanje kroga dedičev po umrlem dediču zapustnice zapleteno in povezano s spori (npr. spor med zakonitimi in oporočnimi dediči o veljavnosti oporoke v primeru njenega obstoja ipd.), bo na mestu (vnovična) prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, pri čemer bo moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navesti razloge in opraviti tehtanje, ki bo tako odločitev opravičevalo.

1 Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. V tem primeru je postopek prekinjen do odločitve o predhodnem vprašanju v matičnem postopku. 2 Prim. odločbe VSL: I Cp 954/2017, I Cp 876/2010, I Cp 1031/2014, I Cp 23/2014, II Cp 2007/2009, I Cp 1571/2010, II Cp 2735/2011 in I Cp 4479/2010. 3 Prim. Rijavec, V. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list in GV založba, 2006, stran 286. 4 Prim. sklep VSL I Cp 369/2009. 5 Prim. sklep VSL I Cp 43/2015. 6 Ki je posledica tega, da je sodišče postopek prekinilo na podlagi 206. člena ZPP. 7 Tako sklep VSL I Cp 876/2007. 8 Prim. sklep VSL II Cp 4630/2010. 9 Prim. sklep VSL I Cp 781/2000.