Jedro

S ponovno zahtevo z dne 20. 10. 2008 je tožeča stranka očitno ponovno uveljavljala pokojnino v drugačnem znesku, čeprav je bilo o tem odločeno že z odločbama z dne 20. 2. oziroma 24. 9. 2007 in čeprav se materialna podlaga za odmero pokojnine v vmesnem obdobju ni spreminjala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo sklepa in odločbe tožene stranke, št. 9874957 z dne 5. 3. 2009 in z dne 23. 4. 2009, s katerima je bila kot nedovoljena zavržena tožnikova zahteva za priznanje pravice do pokojnine na podlagi določb 6. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ) z dne 20. 10. 2008. Hkrati je zavrnilo zahtevek za neposredno priznanje pravice do višje pokojnine na podlagi navedenih določb ZPIZVZ s strani sodišča. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob ugotovitvah, da je bilo o tožnikovih pravicah do predčasne oziroma starostne pokojnine od 1. 1. 1992 dalje nazadnje pravnomočno odločeno z odločbama tožene stranke z dne 20. 2. 2007 in z dne 24. 9. 2007 (potrjenima pred sodiščem s sodbama Ps 2575/2007 z dne 27. 10. 2009 in Psp 6/2010 z dne 10. 2. 2010), je soglašalo, da ponovna zahteva za priznanje pravice in odmero pokojnine ni dovoljena. Ker je bila tožnikova ponovna zahteva za priznanje pokojnine z dne 20. 10. 2008 zavržena, sodišče pri presoji zakonitosti spornega sklepa in odločbe ni moglo upoštevati odločbe Ustavnega sodišča o upoštevanju podlag za ugotovitev višine pokojnine v smislu 7. in 8. člena ZPIZVZ, na katero se je sklicevala tožeča stranka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je Ustavno sodišče, ob obravnavi ustavne pritožbe v odločbi Up-49/05 z dne 23. 3. 2006 zavzelo stališče, da so vsi bivši vojaški zavarovanci, ki so jim bile pravice do pokojnine priznane s strani nosilca vojaškega zavarovanja oseb, zaposlenih v bivši JLA, upravičeni do višine pokojnine, kot je bila določena v 6. členu ZPIZVZ. Ker v izrekih dosedanjih odločb tožene stranke o tožnikovi pravici do pokojnine ni izrecno odločeno, da tožnik ni upravičen do pokojnine v višini navedene zakonske določbe, temveč je bila tožniku priznana in odmerjena pokojnina na podlagi manj ugodnih določb 7. in 8. člena ZPIZVZ, ki izhajajo iz nižjih pavšalnih zneskov za začetno odmero pokojnine, o tem ni bilo pravnomočno odločeno. Zato bi morala tožena stranka in sodišče o njegovi zahtevi za priznanje višje pokojnine na podlagi določb 6. člena ZPIZVZ po vsebini odločiti in upoštevaje sprejeta stališča Ustavnega sodišča zahtevi ugoditi. Izpostavlja tudi vprašanje ustavnosti 7. in 8. člena ZPIZVZ.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po ugotovitvah sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP) je bil v času podaje zahteve z dne 20. 10. 2008, ki jo je s spornim sklepom in odločbo tožena stranka kot nedovoljeno zavrgla, v teku postopek, v katerem je tožena stranka z odločbama z dne 20. 2. 2007 in z dne 24. 9. 2007 priznala in odmerila tožnikovo predčasno oziroma starostno pokojnino na podlagi navedenih določb ZPIZVZ od 1. 1. 1992 dalje. Glede navedene dokončne odločbe je še tekel sodni spor, ki pa je bil pravnomočno končan z zavrnilno sodbo.

6. Ob navedenih ugotovitvah revizijsko sodišče soglaša, da je tožena stranka tožnikovo ponovno vlogo z dne 20. 10. 2008 za odmero pokojnine na podlagi določb ZPIZVZ utemeljeno kot nedovoljeno zavrgla. Za tako odločitev je imela podlago v 4. točki prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), v zvezi z 12. in 249. členom ZPIZ-1, ki določa zavrženje zahteve zavarovanca, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. S ponovno zahtevo z dne 20. 10. 2008 je tožeča stranka očitno ponovno uveljavljala pokojnino v drugačnem znesku, čeprav je bilo o tem odločeno že z odločbama z dne 20. 2. oziroma 24. 9. 2007 in čeprav se materialna podlaga za odmero pokojnine v vmesnem obdobju ni spreminjala (tudi odločba Ustavnega sodišča Up-49/05 je bila sprejeta že 23. 3. 2006).

7. Določbe 7. in 8. člena ZPIZVZ določajo odmero višine pokojnine bivšim vojaškim zavarovancem na podlagi v naprej določenih začetnih zneskov, ko za odmero ni bilo druge podlage. Ob taki opredelitvi navedenih določb sodišče ne najde razlogov za zahtevo za presojo ustavnosti le-teh.

8. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.