Jedro

Po vsebini navedene vloge ni šteti kot predlog za omejitev izvršbe, saj kot izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dolžnik v vlogi ni podal nobenih dejstev niti dokazov, da bo izvršba s preostalimi izvršilnimi sredstvi uspešna, ampak je zgolj nasprotoval opravi izvršbe na premičnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za omejitev izvršbe.

2. Zoper sklep vlaga pravočasno laično pritožbo dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavi, da ni lastnik hiše, v kateri stanuje, niti opreme, ki se nahaja v njej. Njegova last so samo obleke, čevlji in higienski pribor. Navaja tudi, da se izvršba (rubljenje) ne more nanašati na premičnine in predmete, ki niso njegova last. Navaja, da je ugovor vložil zato, ker ima zaradi rubeža premičnin, ki niso njegova last, težave z lastnikom in da lahko zgubi pravico do bivanja v hiši. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje po upnikovem predlogu izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine1 in da je dolžnik v ugovornem roku zoper navedeni sklep vložil vlogo, naslovljeno kot delni ugovor zoper sklep o izvršbi, v kateri je navajal, da ugovarja rubežu premičnih stvari. Dolžnik je v vlogi navedel, da ni lastnik hiše, v kateri stanuje, niti opreme v njej, temveč samo oblek, čevljev in higienskega pribora.

5. Sodišče prve stopnje je navedeno vlogo dolžnika obravnavalo kot predlog za omejitev izvršbe, povzelo vsebino določbe prvega in drugega odstavek 34. člena ZIZ in zaključilo, da predlog ni utemeljen, ker dolžnik v vlogi nasprotuje opravi izvršbe na premičnine, pri tem pa ne navaja nobenih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da bo izvršba s preostalimi izvršilnimi sredstvi uspešna niti ni v tej smeri predlagal nobenega dokaza.

6. Dolžnik je v pritožbi ob ponovitvi navedb iz predmetne vloge poudaril, da se izvršba ne more nanašati na premičnine, ki niso njegova last in s tem smiselno vztrajal, da je zoper dovoljeno izvršbo vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je dolžnikovo vlogo zmotno okvalificiralo in obravnavalo le kot predlog za omejitev izvršbe. Po vsebini navedene vloge ni šteti kot predlog za omejitev izvršbe, saj kot izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dolžnik v vlogi ni podal nobenih dejstev niti dokazov, da bo izvršba s preostalimi izvršilnimi sredstvi uspešna, ampak je zgolj nasprotoval opravi izvršbe na premičnine. Navedena vloga, ki je tudi jasno naslovljena kot (delni) ugovor zoper sklep o izvršbi, torej predstavlja ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari.

7. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je o navedeni vlogi odločilo kot o predlogu za omejitev izvršbe, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ) in dolžnika prikrajšalo za vsebinsko obravnavo rednega pravnega sredstva – ugovora zoper sklep o izvršbi. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vlogo dolžnika z dne 29. 5. 2023 obravnavati kot ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe.

1 Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba na premičnine in plačo dolžnika.