Jedro

Toženec je imel pravico izkoristiti celoten 15 dnevni rok za prevzem pošiljke potem, ko mu je vročevalec 4. 12. 2023 pustil obvestilo o prispeli pošiljki.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah II. in III. izreka razveljavi in v tem obsegu vrne v novo odločanje, v točki I. izreka pa spremeni tako, da sedaj glasi:

"Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi in se zamudna sodba Okrajnega sodišča v Ljutomeru P 45/2023 z dne 19.3.2024 razveljavi."

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se zadrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je, s sklepom odločilo, da se predlog tožene stranke (v nadaljevanju toženca) za vrnitev v prejšnje stanje z dne 10. 4. 2024 zavrne (I. točka izreka). Predlogu za izdajo dodatnega sklepa pa je sodišče prve stopnje ugodilo tako, da je tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) odmerilo pravdne stroške v znesku 567,00 EUR, ki jih je dolžan toženec povrniti tožnici v roku 15 dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožnici v roku 15 dni plačati stroške postopka v znesku 796,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka, določenega za izpolnitev obveznosti (III. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep se pritožuje toženec. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Prvenstveno zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje očitno napačno ugotovilo dejstva, na katera je oprlo svojo odločitev. Po mnenju pritožbe bi sodišče prve stopnje moralo odločati na podlagi dejstev in ne prepričljivosti ali neprepričljivosti nekoga, saj iz predloženih listin nedvoumno izhaja, da je bil toženec veliko odsoten tudi že od 27. 11. 2023 naprej. Toženec zatrjuje, da listin v zvezi z njegovo odsotnostjo ni predložil prepozno, saj se je opravljal narok za vrnitev v prejšnje stanje. Neutemeljena je navedba sodišča prve stopnje, da če je bil odsoten šele od 11. 12. 2023 je imel v izhodišču sedem dni časa, da pošiljko na pošti prevzame še pred odhodom v tujino, in da tudi pravočasno predloženi listini ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev sodišča, ko pa iz obeh listin nedvoumno izhaja, da je bil veliko odsoten že pred izrednim dogodkom, ki se je zgodil v podjetju, pri katerem je zaposlen, in sicer 8. 12. 2023. Toženec ne razume navedb v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da naj bi zanikal, da bi pred odhodom v Avstrijo preveril, ali ima v poštnem nabiralniku pisanja ali obvestila o pisanjih, ki bi mu bila lahko vročena v času odsotnosti. Iz zapisnika naroka z dne 30. 10. 2024 nikjer ne izhaja, da bi toženec to izpovedal, morda se na to nanaša 14. vprašanje sodišča, vendar pa v zapisniku ni navedeno, kaj je na to toženec odgovoril, vsekakor pa iz zapisnika ne izhaja, da bi toženec karkoli zanikal, kot to napačno povzema sodišče prve stopnje. Izpovedbi toženca in partnerke sta po mnenju pritožbe skladni, zato ni popolnoma jasno, zakaj njunim izpovedbam sodišče ne more slediti. Pritožba tudi ne razume, zakaj sodišče ni ugotovilo krivdnega ravnanja partnerke toženca, ki se je s prejemom pošiljke seznanila, vendar pa o prejemu le te nedvoumno ni obvestila oziroma seznanila toženca. Kot sta namreč izpovedala tako toženec kot njegova partnerka, je partnerka položnice položila na spodnjo mizo, kot je to v navadi, da pa ni poleg teh pustila tožencu na istem mestu tudi preostalih pisem, je pa kriva izključno partnerka. Dotlej namreč glede tega, da toženec ne bi prejel raznoraznih pisanj, ni bilo nobene težave, razlog za to, da pa partnerka v tistem obdobju ni toženca seznanila ali mu na določenem mestu pustila pisanj pa tiči morda v tem, da sta bila v istem obdobju oba zelo obremenjena in sta imela misli usmerjene v povsem druge obveznosti. V zvezi z obrazložitvijo v 8. točki izpodbijanega sklepa, da se naj toženec v času, ko je bil zdoma, ne bi z nikomer nič dogovarjal, da naj skrbi za njegovo pošto je toženec poudarjal, da mu je vse do izrednega dogodka partnerka vedno predala vso pošto, ki se je glasila nanj, čeprav glede tega nista bila izrecno dogovorjena. Partnerka je bila namreč tista, ki je bila vsak dan doma in tako skrbela za njuno hišo, ko je bil toženec odsoten. Redno je prevzemala vso pošto, čeprav ji toženec za to ni dal nikoli jasnih navodil. Tožencu je nerazumljivo mnenje sodišča prve stopnje, da je bistveno za to zadevo to, da se ni z nikomer nič dogovarjal, da bi skrbel za njegovo pošto. Vse do izrednega dogodka pri toženčevem podjetju se ni nikoli primerilo, da ne bi toženec česarkoli prejel. V obdobju, ko pa je bil resnično praktično dva meseca odsoten in je, kar navaja tudi sodišče v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je tožencu to, da ni prejel pisanj, ki so bila naslovljena nanj, zgodilo prvič. Kot je izpovedal, v kritičnem obdobju ni prejel niti pisanj od Zavarovalnice X, zaradi česar je nato zavarovalnica zoper njega sprožila izvršbo, kar kaže zgolj na to, da je bila toženčeva partnerka v tistem obdobju resnično osredotočena na druge zadeve, kar je, zaradi bolezni njene matere popolnoma življenjsko in razumljivo, zaradi česar ni več skrbela za pošto kot do takrat. Vendar pa škodljivih posledic opustitve, med tožencem in njegovo partnerko na nek način dogovorjenih ravnanj, ne more sedaj trpeti toženec, saj je nesporno, da se z vsebino pisanja ni seznanil vse do obvestitve s strani odvetnika. Toženec v pritožbi poudarja, da ni bilo nikoli med njegovo partnerko in njim kakršnegakoli izrecnega dogovora glede prejema pošte, saj je šlo za neke vrste konkludentno ravnanje. Vse do sporne pošiljke sodišča in Zavarovalnice X se pred tem ni nikoli zgodilo, da toženec ne bi česa prejel. Poudaril je, da je bil v tistem obdobju resnično zelo zaposlen in obremenjen, da je mislil na čisto vse kaj drugega kot na pošto, hkrati pa je tudi menil, da bo v primeru, če bo karkoli prejel s strani sodišča, o tem obveščen s strani pooblaščenca. Toženec se tako praktično nikoli ni posebej ukvarjal s pošto, saj mu je bila vsa vročena s strani partnerke. Tako se s pošto ni ukvarjal niti po tem, ko je z dežurstvom ob koncu januarja 2024 zaključil, saj enostavno ni pričakoval, da je prejel karkoli, o čemer ga partnerka ne bi obvestila. Toženec meni, da je to v nekem razmerju oziroma v zvezi tudi normalno, sploh ob dejstvu, da toženca tudi sicer, ko ni nekega izrednega stanja ali dežurstva, med tednom ni doma oziroma se vrača domov šele ob petkih. Tožencu ni moč očitati neskrbnega ravnanja, saj se je glede pošte zanašal na neko ustaljeno prakso, ki je obstajala med njim in njegovo partnerko. Pritožba poudarja, da ni nobenega razumnega razloga, da toženec ne bi odgovoril na tožbo, če bi pošiljko dejansko prejel, saj je navsezadnje bil on tisti, ki je celoten postopek okoli oporoke začel ter je predmetni postopek osnova za drug postopek, ki se je začel na pobudo toženca. Ni šlo za kakšno izmikanje ali aroganco ali kaj podobnega, ampak za dejstvo, da se je toženec s pošiljko seznanil šele 31. 3. 2024, saj pred tem pošiljke enostavno ni prejel. Toženec ocenjuje, da z zamudo roka za odpravo določenega pravnega dejanja v konkretnem primeru podajo odgovora na tožbo ni sam kriv, in da je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede na vse okoliščine upravičen, razumen in utemeljen. Meni, da je vedno deloval in deluje v skladu s standardom povprečno skrbnega človeka, in da je rok po njegovem mnenju zamudil izključno zaradi izrednega dogodka, ki ga nikakor ni mogel niti predvideti niti preprečiti, pri čemer bi toženec seveda rad, da do tega dogodka nikoli ne bi prišlo. Hkrati je krivda tudi na partnerki, ki ga o prejemu pošiljke ni obvestila oziroma je nanjo kasneje enostavno pozabila. Toženec meni, da je zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljena. Tožencu je odvzeta možnost, da v pravdnem postopku dokaže, da je oporoka veljavna. Pritožba predlaga, da sodišče druge stopnje upošteva njene trditve in izvede predlagane dokaze in pritožbi v celoti ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje predmetni pravdni postopek.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo. V odgovoru na pritožbo se zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da v okviru uradnega preizkusa procesnih kršitev ni ugotovilo. Ni pa sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialnega prava, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Po določbi 116. člena ZPP v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje1 . Predlog se mora vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela2 . Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje.

8.Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica 27. 11. 2023 zoper toženca vložila tožbo zaradi razveljavitve oporoke. Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo tožencu v odgovor, s potrebnimi opozorili. Iz povratnice, pripete k listovni številki osem spisa, izhaja, da je bilo tožencu obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v hišnem predalčniku 4. 12. 2023 3 . Petnajstdnevni rok za prevzem pošiljke se je iztekel 19. 12. 2023, od takrat dalje je tožencu tekel 30 dnevni prekluzivni rok za vložitev odgovora na tožbo, ki se je iztekel 18. 1. 2024 4 . Zato bi toženec lahko preprečil izdajo zamudne sodbe samo, če bi odgovor na tožbo vložil do 18. 1. 2024 5 . Kasneje vložen odgovor na tožbo izdaje zamudne sodbe ne bi mogel preprečiti.

9.Ker sodišče prve stopnje ni prejelo odgovora na tožbo je 19. 3. 2024 izdalo zamudno sodbo, ki jo je toženec z nadomestno vročitvijo prejel 5. 4. 2024. Toženec je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da z pisanji sodišča ni prišel v stik vse do 31.3.2024. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je toženec, skupaj z odgovorom na tožbo, vložil priporočeno po pošti 10. 4. 2024. Iz navedenega izhaja, da je, po določbi drugega odstavka 117. člena ZPP, pravočasno, potem, ko mu je bila z nadomestno vročitvijo vročena zamudna sodba in je zvedel za zamudo, predlagal vrnitev v prejšnje stanje. 6 Ker je toženec pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, skupaj z odgovorom na tožbo, so izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

10.Po presoji sodišča druge stopnje je stališče sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je imel toženec, če je bil odsoten šele od 11. 12. 2023, sedem dni časa, da pošiljko na pošti prevzame, še pred odhodom v tujino, napačno. Stranka ima pravico, da zakonsko predvidene roke izkoristi v celoti. 7 Pomembna je ugotovitev Ustavnega sodišča, da predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni dopustno zavrniti z utemeljitvijo, da bi stranka že pred nepredvidenim dogodkom lahko opravila določeno procesno dejanje (npr. da bi že pred odhodom v tujino, kjer se je nato zgodilo nekaj nepredvidljivega, lahko vložila pritožbo). 8 To pa toliko bolj velja v obravnavani zadevi, ko toženca ni bilo doma zaradi službenih obveznosti povezanih z izrednim dogodkom na katerega toženec ni imel vpliva. Toženec je imel pravico izkoristiti celoten 15 dnevni rok za prevzem pošiljke potem, ko mu je vročevalec 4. 12. 2023 pustil obvestilo o prispeli pošiljki.

11.Sodišče prve stopnje je tožencu verjelo, da je zaradi sanacije škode po požaru v njegovi firmi v Avstriji bil odsoten skoraj do konca januarja 2024, in da je takrat veliko in v neživljenjskih okoliščinah delal in bil odsoten (9. točka obrazložitve sklepa). Tudi po presoji sodišča druge stopnje je toženec, upoštevaje izvedeni dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje, uspel dokazati, da so njegove trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 10.4.2024, da je bil "praktično cel december 2023 in januar 2024 odsoten zaradi delovnih oziroma službenih obveznosti", resnične. Tožnica trditev toženca o njegovi odsotnosti zaradi sanacije škode po požaru 8. 12. 2023 ni uspela izpodbiti 9 .

12.Glede na obrazloženo je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnik ob zadostni skrbnosti moral poskrbeti zato, da bi se seznanil z pošto, ki mu jo je poslalo sodišče. Pri presoji utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je predvsem potrebno upoštevati, da je tožencu bila zamudna sodba vročena z nadomestno vročitvijo. Tedaj, ko so za stranko neugodnejša pravila o vročanju in kolikor bolj so mogoče nadomestne vročitve, toliko bolj široko mora zakon in sodna praksa ob razlagi zakona dopuščati institut vrnitve v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je, torej nujna korektura pravil o vročanju. Stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, ko je vročitev opravljena tako, da vročevalec v poštnem predalčniku pusti sporočilo o vročitvi v skladu s 141. in 142. členom ZPP, pa nato za vročitev dejansko ni zvedela (ker je bila na primer na počitnicah, v obravnavanem primeru službeno odsotna), mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje 10 . Pravna teorija pri tem tudi citira stališče nemškega ustavnega sodišča, da od človeka ni mogoče zahtevati, da ob začasni odsotnosti (tudi enomesečni) zaradi počitnic ali drugih razlogov za ta čas poskrbi za dejanski sprejem sodnih pisanj 11 . Dalj časa trajajoča odsotnost naslovnika predstavlja utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje 12

. Od posameznika se ne more zahtevati, da med krajšo začasno odsotnostjo, tudi zaradi službenih obveznosti, organizira prevzem pošte, še posebej, če gre za prvo vročitev v postopku in stranka ni mogla pričakovati sodnega pisanja. Po določbi 179. člena ZPP se pravdni postopek začne s tožbo. Toženec pa je, upoštevaje podatke spisa, zamudil prvo vročitev v postopku.¹³

13.Sodišče druge stopnje tudi pripominja, da to, da toženčeva partnerka, ki živi z njim na istem naslovu in sama v obravnavanem obdobju, ker je nudila pomoč svoji mami, večino časa ni bila prisotna na naslovu vročanja, ni izročila tožencu prispele pošte, ne more biti razlog, ki bi bil v škodo toženca. Stranki ni mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, na primer njegovih družinskih članov, ki ji niso izročile sodnega pisanja, ki ga je družinski član sprejel za stranko.¹⁴

14.Ker je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je bilo potrebno izpodbijani sklep, ki se nanaša na stroške povezane z zamudno sodbo in stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, razveljaviti.

15.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi toženca po določbi 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točkah II. in III. izreka razveljavilo in v tem obsegu vrnilo v novo odločanje, v točki I. izreka pa je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo in zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru P 45/2023 z dne 19. 3. 2024, razveljavilo¹⁵.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje, skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Prvi odstavek 117. člena ZPP.

2Drugi odstavek 117. člena ZPP.

3Drugi odstavek 142. člena ZPP.

4Četrti odstavek 142. člena ZPP.

5Prvi odstavek 277. člena ZPP.

6"Rok za vrnitev v prejšnje stanje ob zamudni sodbi je treba računati od vročitve, ne pa od izdaje zamudne sodbe", Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 497.

7Sklep US RS Up 216/99 z dne 19. 12. 2000.

8Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 477.

9212. člen ZPP.

10Glej: Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 488 do 489.

11Glej: Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 489.

12VSL, sklep II Cp 2599/2012.

13277. člen ZPP.

14Glej: Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 487.

15Drugi odstavek 116. člena ZPP.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 117, 117/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.