Jedro

Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo po skrbnem pretehtanju vseh izvedenih relevantnih dokazov, torej je tehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in sprejelo tudi pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obtoženega M. V. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obtoženega M. V. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po drugem odstavku 186. člena KZ-1. Na podlagi istega zakonskega določila v zvezi z 2. alinejo 50. člena in 2. točko prvega odstavka 51. člena KZ-1 mu je izreklo kazen eno leto in šest mesecev zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodne takse. Po prvem odstavku 97. člena ZKP bremenijo nagrada in potrebni izdatki postavljenega zagovornika proračun. Na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 je vzelo prepovedano drogo, in sicer 1,34 g konoplje in 1,19 g buprenorfina (3 tablete S.).

2. Zoper sodbo je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik, kot navaja, iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP, in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtoženca oprosti očitanega mu kaznivega dejanja, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ne vidi nobenega nasprotja med tem, ko sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi najprej navaja, da sta M. M. in obtoženec znanca in sojetnika, zaradi česar M. M. ni verjelo, ko je razbremenil obtoženca, in tem, ko sodišče v nadaljevanju izpodbijane sodbe navaja, da obtoženec in M. M. nista v sorodstvenem ali prijateljskem razmerju, zaradi česar obtoženec ni imel nobenega razloga, da bi v zaporu drogo delil. Očitek bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tako ni utemeljen.

5. Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj verjame izpovedbi pravosodnega policista Z. P. in ne zagovoru obtoženca ter izpovedbi M. M., saj je razloge o tem podalo v točkah 7 in 8 obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

6. Pritožnik nima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje dokazno oceno sprejelo po skrbnem pretehtanju vseh izvedenih relevantnih dokazov, torej je tehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in sprejelo tudi pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi. Pri tem je ustrezno kritično pretehtalo tudi vse pritožbene navedbe obtoženčevega zagovornika in nanje pravilno odgovorilo, pritožnik pa v zvezi s temi razlogi ne ponuja nobene dodatne ali drugačne utemeljitve, ki bi terjala vsebinsko dopolnitev teh odgovorov. Zato pritožbeno sodišče le izpostavlja posamezne poudarke glede obravnavanih vprašanj.

7. V zvezi z očitkom prodaje 0,2 g konoplje M. M. je sodišče prve stopnje temeljito analiziralo obtoženčev zagovor in izpovedbo M. M. ter na drugi strani izpovedbo pravosodnega policista Z. P. in v točkah 7 in 8 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo prepričljive razloge, zakaj verjame pravosodnemu policistu Z. P.. Pritožbena trditev, da gre pri razhajanju med izjavama obtoženca in M. M. glede števila cigaret v copatu za manj pomembno podrobnost, ki jo gre pripisati poteku času, predstavlja zgolj subjektivno videnje pritožnika, poleg tega sodišče prve stopnje svoje presoje ni oprlo zgolj na to razhajanje, ampak tudi na druge prepričljive argumente. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi argumentirani prvostopenjski presoji, da je obtoženec M. M. drogo prodal, tega pritožbene navedbe s ponavljanjem v izpodbijani sodbi že ocenjenih dejstev ne morejo izpodbiti.

8. Prav tako pritožbene navedbe pri pritožbenemu sodišču niso vzbudile dvoma o pravilnosti dokaznega zaključka v zvezi s hrambo 1,14 g konoplje in 3 tablet S. zaradi nadaljnje prodaje. Pritožnik ponavlja obtoženčev zagovor, da je bila droga za njegovo lastno uporabo, vendar je sodišče prve stopnje tak obtoženčev zagovor natančno analiziralo in v točkah 10 do 12 izpodbijane sodbe navedlo številne prepričljive razloge, zakaj mu ni mogoče verjeti in nanj opreti dejanskih ugotovitev.

9. Pritožnik tudi nima prav, ko izpodbija odločbo o kazenski sankciji. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na izrek kazenske sankcije. Tako je v zadostni meri upoštevalo posebne olajševalne okoliščine, vključujoč zelo majhno količino prepovedane droge, kar izpostavlja pritožnik, ter je obtožencu izreklo primerno zaporno kazen, to je prepričljivo obrazložilo v 15. točki izpodbijane sodbe, tako da tudi v tem delu v izpodbijano sodbo ni bilo treba poseči. 10. Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP), potem ko je ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev, na katere je na podlagi prvega odstavka 383. člena ZKP dolžno paziti po uradni dolžnosti.

11. Čeprav obtoženec s pritožbo svojega zagovornika ni uspel, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka iz enakih razlogov, kot je to storilo sodišče prve stopnje glede stroškov, nastalih pri tem sodišču.