Jedro

Če glede na težo in način storitve kršitve delovne obveznosti, slabši delovni pogoji kot olajševalne okoliščine ne opravičujejo izreka pogojnega disciplinskega ukrepa, takega ukrepa ni mogoče izreči. Opravljanje dela v slabših delovnih pogojih pa ne izključuje disciplinske odgovornosti delavca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je, ob spremenjeni pravni kvalifikaciji kršitve, zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi storjene hujše kršitve delovnih obveznosti. Zavrnilo je tudi reintegracijski in restitucijski zahtevek in zahtevek za razveljavitev sklepa o začasni odstranitvi z dela. Presodilo je, da tožniku ni mogoče očitati naklepnega ravnanja in osebnega okoriščanja, da pa je njegovo ravnanje mogoče opredeliti kot nevestno in malomarno opravljanje delovnih obveznosti. Ugotovilo je tudi, da je delovne pogoje mogoče šteti za olajševalno okoliščino, ki pa nima take teže, da bi se izvršitev izrečenega ukrepa pogojno odložila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo ugotovljenega dejanskega stanja in pravnimi stališči prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Strinja se, da bi moral delo opravljati dosledno v skladu z navodili. Tožena stranka pa bi mu morala zagotoviti takšne pogoje dela, da bi to zahtevo lahko izpolnil. Glede na kaotične pogoje dela, je prihajalo do napak, ki zato izključujejo kakršnokoli krivdno obliko, tudi malomarnost. Sodišče vpliva delovnih pogojev, ugotovljenih v dokaznem postopku, sploh ni upoštevalo, zato je glede na ugotovljeno dejansko stanje tožnikovo ravnanje zmotno kvalificiralo kot malomarno opravljanje delovnih dolžnosti.

Postopek na prvi stopnji je bil končan pred pričetkom veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP), zato je treba v skladu s prvim odstavkom 498. člena ZPP pri odločanju upoštevati prej veljavni Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP-77).

Revizija je bila v skladu s 390. členom ZPP-77 vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 386. člena ZPP-77 revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 ni ugotovilo.

Po izrecni prepovedi iz tretjega odstavka 385. člena ZPP-77 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu pravnomočne sodbe vezano na dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ki ga je preizkušalo sodišče druge stopnje. Zato v reviziji ni mogoče presojati dejanskih ugotovitev in dokazne ocene glede delovnih pogojev in načina dela policistov na mejnem prehodu.

Dejanska podlaga izpodbijane sodbe je ugotovitev, da tožnik v času od 21. 10. 1992 do 19. 2. 1993 v osmih primerih ni vpisal izdanih vizumov tujcem in ni odvedel zneskov za plačilo taks. Tudi po presoji revizijskega sodišča je tako ravnanje opredeliti kot nevestno ali malomarno opravljanje delovnih obveznosti. Tako ravnanje pomeni po 2. točki prvega odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 in nasl. - ZDDO) hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katero se na podlagi drugega odstavka istega člena obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Tudi ob upoštevanju slabih (motečih) delovnih pogojev, tovrstnih napak ni mogoče pripisati le zunanjim vplivom ali objektivnim okoliščinam, na katere tožnik ni imel vpliva. Ob slabših pogojih dela je bil tožnik dolžan ustrezno prilagoditi svoje ravnanje tako, da bi svoje delo lahko opravil v okviru predpisanih navodil. Ni mogoče pričakovati, da se bo delo vedno opravljalo v idealnih razmerah. Vendar slabši delovni pogoji ne odvezujejo delavca njegove obveznosti, da svoje delo opravlja zakonito, vestno in pazljivo. Kolikor to zahteva od delavca večji napor in pazljivost, ima iz tega naslova pravico do ustreznega nadomestila v obliki različnih dodatkov zaradi negativnih vplivov delovnega okolja ali slabših pogojev dela. Ne more pa z opravljanjem dela v slabših delovnih pogojih izključevati svoje disciplinske odgovornosti.

Sodišče prve stopnje je ugotovljene slabše pogoje dela upoštevalo kot olajševalno okoliščino pri presoji, ali bi lahko izvševanje izrečenega disciplinskega ukrepa pogojno odložilo (prvi odstavek 90. člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR). Tudi revizijsko sodišče se strinja z njegovo presojo, da glede na težo in način storitve kršitve, ta okoliščina ne opravičuje izreka pogojnega disciplinskega ukrepa.

Tudi navedbe v reviziji o ustavitvi kazenskega postopka zoper tožnika ne kažejo na zmotno uporabo materialnega prava. Disciplinski in kazenski postopek sta dva ločena in samostojna postopka, ki jima je lahko skupno, da je obravnavano dejanje isto. Dejanje, s katerim je storjena kršitev delovnih obveznosti, ima lahko tudi znake kaznivega dejanja. Vendar odločitev o disciplinski odgovornosti ne pomeni tudi odločitve o kazenski odgovornosti, in obratno. Odločitev o ustavitvi kazenskega postopka zato nima nobenega neposrednega vpliva na disciplinske odločitve.

Odločitve sodišč o začasni odstranitvi z dela tožnik v reviziji izrecno ne izpodbija. Revizija v tem delu tudi ne bi bila dopustna (25. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94), zato revizijsko sodišče o tem ni posebej odločalo.

Ker je glede na navedeno izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. člen ZPP-77).

Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).