Jedro

Sklep o izvršbi na premičnine vroči sodišče (izvršitelj) dolžniku šele ob prvem izvršilnem dejanju - rubežu premičnin. Zato izvršitelju ne pripadajo stroški kilometrine in vročitve, ki so mu s predhodnim vročanjem nastali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Pritožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo (prvi odstavek izreka), priznalo upnici nadaljnje izvršilne stroške v znesku 13.533,50 SIT (drugi odstavek izreka), priznalo izvršitelju stroške in nagrado v znesku 9.954,50 SIT (tretji odstavek izreka) ter naložilo izvršitelju, da iz nakazila dolžnika poravna upnici znesek 13.533,50 SIT (četrti odstavek izreka) in dolžniku vrne ostanek nakazila v znesku 13.076,50 SIT (peti odstavek izreka). V pravočasni pritožbi proti tretjemu odstavku izreka izpodbijanega sklepa je izvršitelj navedel, da dolžnika o rubežu ni mogel obvestiti, ne da bi mu predhodno vročil sklep o izvršbi. Zato bi mu moralo sodišče priznati stroške kilometrine in vročitve omenjenega sklepa. Priglasil je pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Po 4. odst. 45. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) vroči sodišče dolžniku sklep o izvršbi na premične stvari ob prvem izvršilnem dejanju, če ni v tem zakonu določeno drugače. Preden začne izvršitelj z rubežem (stvari), torej vroči dolžniku sklep o izvršbi, če mu ta še ni bil vročen, in zahteva od njega, naj plača znesek, za katerega je dovoljena izvršba, skupaj z obrestmi in stroški (1. odst. 82. čl. ZIZ). Ker je bilo v konkretnem primeru dne 09.04.2001 prvo izvršilno dejanje rubež premičnin (redna št. 13), izvršitelju ni bilo treba predhodno (že dne 02.04.2001) vročiti dolžniku sklepa o izvršbi (vročilnica pri redni št. 13), temveč bi vročitev lahko opravil šele ob rubežu (prim. 1. odst. 82. čl. ZIZ). Sicer pa je sodišče prve stopnje izvršitelju tudi odredilo (gl. odredbo na redni št. 5), naj sklep o izvršbi dolžniku vroči šele ob rubežu, vročilnico pa pošlje tamkajšnjemu sodišču. S predhodnim vročanjem sklepa o izvršbi na premičnine bi namreč izvršitelj lahko povzročil, da bi bil rubež stvari neuspešen (dolžnik bi jih npr. lahko skril). Ker je torej izvršitelj vročil dolžniku sklep o izvršbi pred opravo rubeža in ne šele ob rubežu, posebni stroški kilometrine in vročitve, ki so mu pri tem nastali, za izvršbo niso bili potrebni (5. odst. 38. čl. ZIZ). Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je izvršitelju zavrnilo njihovo povrnitev, pravno pravilna (čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov). Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ); zato je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu kot zakonit in pravilen potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožnik s pritožbo ni uspel; zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, odločilo, da sam krije pritožbene stroške.