Jedro

Z določbo četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 je zakonodajalec zasledoval namen preprečitve t.i. veriženja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je ocenil, da taki storilci (ki v obdobju manj kot dveh let po izteku preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ponovno dosežejo 18 kazenskih točk) ne izkazujejo ustreznega odnosa do spoštovanja cestnoprometnih predpisov in jim ni več mogoče zaupati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločitve o sankcijah (3. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je sodišče storilcu s sklepom z dne 8. 4. 2021, ki je postal pravnomočen 11. 5. 2021, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja; da je storilec 14. 4. 2021 vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja; da je storilcu že bilo v preteklosti izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter da je preizkusna doba po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju EPVD 275/2017 z dne 5. 7. 2017, trajala do 14. 7. 2019. Ker tako od izteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (14. 7. 2019) do dneva izteka roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v predmetni zadevi (26. 5. 2021) še nista minili dve leti, je sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 202.d člena ZP-1 storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljeno in zakonito zavrglo.

5. Iz določbe četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da od poteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista potekli dve leti, nima možnosti vsebinskega presojanja ponovnega predloga za odlog izvršitve, saj ga mora zavreči kot nedovoljenega. Z navedeno določbo je zakonodajalec zasledoval namen preprečitve t. i. veriženja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je ocenil, da taki storilci (ki v obdobju manj kot dveh let po izteku preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ponovno dosežejo 18 kazenskih točk) ne izkazujejo ustreznega odnosa do spoštovanja cestnoprometnih predpisov in jim ni več mogoče zaupati.

6. Ker gre za odločitev procesne narave, pritožbeno sodišče pri presoji zakonitosti in utemeljenosti izpodbijane odločitve ne more upoštevati pritožbeno izraženega obžalovanja za storjeni prekršek, pojasnil, da je vzrok zaradi katerega je storil prekršek, začet stečajni postopek, niti pojasnil o tem, da so se zadeve v neki meri uredile, da storilec vozniško dovoljenje nujno potrebuje za opravljanje dela za preživetje, da ima 25 let delovne dobe v branži prevozništva in prevoženih okoli 2,5 milijona kilometrov brez povzročenih prometnih nesreč, katerih je veliko tudi preprečil in da je imel težave pri pridobivanju zdravniškega spričevala. Te navedbe se namreč ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in tako ne morejo predstavljati podlage za spremembo izpodbijanega sklepa.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitve, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.