Obravnava pacienta v ambulanti medicine dela, prometa in športa

Datum

13.12.2024

Številka

07121-1/2024/1541

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zastavili ste nam nekaj vprašanj glede zasebnosti pri obravnavi v ambulanti medicine dela, prometa in športa in sicer:

1.Ali mora zdravnik medicine dela kandidatu za zaposlitev pojasniti, zakaj mu postavlja določena vprašanja, če ga kandidat za to prosi?

2.Ali je obvezno, da kandidat za zaposlitev na predhodnem zdravniškem pregledu odgovori na zdravnikova vprašanja, ki se ne navezujejo na njegovo zdravstveno stanje (ali je samski, z otroki, poročen, ločen, kje je bil v preteklosti zaposlen, zakaj je menjal zaposlitve …)?

3.Se mora zdravnik pred obravnavo pacientu predstaviti ali imeti na vidnem mestu oznako z imenom, priimkom in nazivom?

4.Ali lahko medicinska sestra pred polno čakalnico pacientov vpraša, katero podjetje pošilja kandidata na zdravniški pregled?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP vam skladno s svojimi pristojnostmi lahko poda usmeritve zgolj na drugo in četrto vprašanje. Po mnenju IP načeloma ni sporno, če zdravnik postavi pacientu vprašanja, ki se neposredno ne nanašajo na njegovo zdravstveno stanje, če lahko ta vprašanja s strokovnega vidika zdravniku pomagajo pri presoji pacientovega zdravstvenega stanja. O konkretnih vprašanjih IP ne more podati svojega mnenja, saj je njihova strokovna utemeljenost odvisna od konkretnih okoliščin.

Spraševanje pacientov, katero podjetje ga pošilja na zdravniški pregled, pred polno čakalnico pacientov, načeloma ni najboljša praksa in ga IP ne priporoča. Ni pa takšna praksa nujno nezakonita, če se glede na okoliščine primera, izvaja diskretno (na omejen način, s primerno glasnostjo) in če drug način v konkretnem primeru ni izvedljiv ali primeren.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1) V zvezi s prvim vprašanjem IP ni pristojni organ in vam predlagamo, da se s svojim vprašanjem obrnete na Zdravstveni inšpektorat.

2) IP meni, da načeloma ni sporno, če zdravnik postavi pacientu vprašanja, ki se neposredno ne nanašajo na njegovo zdravstveno stanje, če lahko ta vprašanja s strokovnega vidika zdravniku pomagajo pri presoji pacientovega zdravstvenega stanja. O konkretnih vprašanjih IP ne more podati svojega mnenja, saj je njihova strokovna utemeljenost odvisna od konkretnih okoliščin.

3) V zvezi s tretjim vprašanjem IP prav tako ni pristojen organ, vas pa napotujemo na 23. člen Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS, ZPacP), ki med drugim določa, da ima pacient ima pravico vedeti, kdo ga zdravi in kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju. V ordinaciji, ambulanti ali na drugem mestu, kjer se opravlja zdravstvena obravnava, je v čakalnici ali na drugem vidnem mestu objavljeno osebno ime in strokovni ter morebitni znanstveni naziv zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ter njegova časovna dostopnost. Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, ima na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se pacientu osebno predstavi.

4) Na podobno vprašanje, npr. v zvezi s klicanjem priimkov pacientov, je IP že odgovarjal v svojih nezavezujočih mnenjih, npr. mnenje št. 07121-1/2024/120 z dne 2. 2. 2024. Podobno, kot smo poudarili v citiranem mnenju, ni izključeno, da je za tovrstno prakso (kot navajate, spraševanje o podjetju, ki vas je poslalo na zdravniški pregled) podana splošna zakonska podlaga v četrtem odstavku 6. člena ZVOP-2, ki določa da se za izvrševanje točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri tem mora upravljavec (torej ambulanta) upoštevati tudi t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Osebne podatke pacientov mora upravljavec z ustreznimi ukrepi tudi primerno zavarovati. Spraševanje pacientov, katero podjetje ga pošilja na zdravniški pregled, pred polno čakalnico pacientov načeloma ni najboljša praksa in ga IP ne priporoča. Ni pa takšna praksa nujno nezakonita, če se glede na okoliščine primera, izvaja diskretno (npr. na omejen način, s primerno glasnostjo) in če drug način v konkretnem primeru ni izvedljiv ali primeren.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo