Jedro

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Glede na ugotovljen povprečni mesečni dohodek tožnika (približno 580,00 EUR na osebo), ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR, ki predstavlja enkratno obveznost, tožnikovo preživljanje in preživljanje njegove žene ne bo ogroženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji, ker je ugotovilo, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR preživljanje tožnika in njegove žene ne bo ogroženo (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah; v nadaljevanju ZST-1).

2. Tožnik vlaga pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in smiselno iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da so dohodki tožnika in njegove žene sorazmerno visoki. Sodišče pri presoji utemeljenosti predlagane oprostitve sodnih taks ne bi smelo upoštevati nepremičnine, ki je last njegove žene, v vrednosti 69.072,00 EUR, saj gre za nepremičnino, v kateri živita z njunim sinom. Navaja še, da je sin brez dohodkov, tožnik pa prejema pokojnino v višini 508,00 EUR mesečno, kar je minimalni dohodek za enomesečno preživljanje. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožnika oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri presoji utemeljenosti predloga stranke za oprostitev plačila sodnih taks je odločilna ugotovitev, ali bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja sama, ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). V drugem odstavku 12. člena ZST-1 je določeno, da mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi navedb v pisnih izjavah o premoženjskem stanju tožnika, njegove žene in tema izjavama priloženih obvestil Zavoda o pokojninskem in invalidskem zavarovanju o vrsti in višini njunih prejemkov. Ugotovilo je, da tožnik prejema na mesec 508,65 EUR pokojnine, pri čemer je prejel letni dodatek v višini 223,56 EUR; tožnikova žena pa prejema na mesec 619,39 EUR pokojnine, letni dodatek pa ji je bil izplačan v višini 166,00 EUR. Premoženjskega stanja njunega polnoletnega otroka sodišče prve stopnje ni upoštevalo, saj se za „družinske člane“ prosilca v smislu ZST-1 štejejo le njegovi otroci, dokler jih je ta dolžan preživljati. Glede na ugotovljeno povprečno mesečno višino dohodkov tožnika in njegove žene (približno 580 EUR na osebo), je sodišče presodilo, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR njuno preživljanje ne bo ogroženo.

6. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (I Up 55/72008, I Up 47/2011, I Up 297/2011) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Na navedeni zakonski podlagi se zato ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja. ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Od 1. 1. 2012 so socialnovarstvene storitve urejene z ZSVarPre, ki v 8. členu določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 1. 2013 znaša 261,56 EUR. Dvakratnik tega zneska je torej 523,12 EUR, tega pa tožnik in njegova žena v povprečju presegata.

7. Pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja (s čimer smiselno uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) upoštevalo nepremičnino, v kateri z ženo živita, ni utemeljen. Iz ugotovljenega zneska povprečne mesečne višine dohodkov tožnika in njegove žene v višini približno 580,00 EUR na osebo je jasno razvidno, da v tem izračunu ni bila upoštevana v izjavi o premoženjskem stanju navedena vrednost ženine nepremičnine, v kateri živita.

8. Glede na ugotovljen povprečni mesečni dohodek tožnika (približno 580,00 EUR na osebo), ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR, ki predstavlja enkratno obveznost, tožnikovo preživljanje in preživljanje njegove žene ne bo ogroženo.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.