Jedro

Prosilec, ki mu je zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja, država dodelila BPP, je porabljena sredstva iz naslova BPP dolžan vrniti, če je v postopku uspel tako, da je pridobil premoženje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) tožniku naložil, da v roku 30 dni od prejema odločbe na tam navedeni račun sodišča povrne sredstva, izplačana iz naslova BPP v skupnem znesku 569,87 evrov. V izreku odločbe še ugotavlja, da bo v primeru, če tožnik v roku ne bo prostovoljno plačal dolgovanega zneska, pristojni davčni organ na predlog organa za dodelitev BPP izvršil odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba organa za dodelitev BPP izvršilni naslov.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ navaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 3511/2012 z dne 15. 3. 2013 dodeljena redna BPP kot oprostitev plačila stroškov v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru I P 1087/2007 ter da je bilo iz naslova BPP izplačano 569,87 evrov stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja. Navaja še, da je bil pravdni postopek pravnomočno končan s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru I P 1087/2007 z dne 23. 6. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 963/2015 z dne 6. 5. 2015, na podlagi katere sta bila toženca tožniku dolžna plačati 3.000,00 evrov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi tožnikovega odgovora na poziv organa, da se izjasni o pridobljenem premoženju, iz katerega izhaja, da mu gre odškodnina v višini 3.000,00 evrov in da je v pravdi uspel v 40 % deležu, ugotavlja, da je tožnik prisojeni znesek prejel. Ob uporabi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je na podlagi navedenega odločil, da je tožnik dolžan povrniti sredstva izplačana za BPP v znesku 569,87 evrov.

3. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in s tožbo predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Meni, da je organ zmotno uporabil prvi odstavek 48. člena ZBPP in napačno ugotovil dejansko stanje. Navaja, da je bilo organu sporočeno, da mu gre po sodbi višjega sodišča odškodnina v višini 3.000,00 evrov, to pa ni znesek, ki ga je nasprotna stranka tožniku poravnala iz naslova stroškov postopka. Meni, da bi moral organ ob pravilni uporabi materialnega prava ugotoviti, da pravdni stranki po sodbi višjega sodišča sami nosita pravdne stroške in da zato, ker mu stroški niso bili prisojeni, ni dolžan plačati ničesar.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet upravnega spora v obravnavni zadevi je izpolnjenost pogojev za vračilo sredstev iz naslova BPP po določbah 48. člena ZBPP.

7. Po prvem odstavku navedenega člena ZBPP je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

8. Navedena določba ureja obveznost povračila porabljenih sredstev iz naslova BPP, če je upravičenec v postopku, za katerega so mu bila sredstva dodeljena, uspel in pridobil premoženje oziroma dohodke. Določba je jasna in jo je organ pravilno uporabil. Prosilec, ki mu je zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja, država dodelila BPP, je namreč po navedeni določbi ZBPP porabljena sredstva iz naslova BPP dolžan vrniti, če je v postopku uspel tako, da je pridobil premoženje. Če je del porabljenih sredstev iz naslova BPP že bil poplačan s strani nasprotne stranke neposredno Republiki Sloveniji (podlago in postopek za takšno poplačilo ureja 46. člen ZBPP), je upravičenec do BPP dolžan iz pridobljenega premoženja porabljena sredstva iz naslova BPP povrniti le še v višini razlike med dejansko plačanimi sredstvi iz naslova BPP in zneskom, ki je bil Republiki Sloveniji že poplačan s strani nasprotne stranke. Če pa nasprotni stranki ni bilo naloženo povračilo stroškov in zato Republika Slovenija iz tega naslova dejansko ni prejela ničesar, niti ni od nasprotne stranke upravičena ničesar prejeti, je upravičenec do BPP dolžan iz pridobljenega premoženja sam povrniti založena sredstva za BPP, razen kolikor ne gre za premoženje iz drugega odstavka 48. člena ZBPP (preživnina ali odškodnina za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje) oziroma kolikor porabljena sredstva iz naslova BPP ne presegajo dejansko prejetega premoženja (tretji odstavek 48. člena ZBPP). V kolikšnem obsegu je upravičenec do BPP uspel v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, pa glede na povedano za odločitev o obveznosti povračila porabljenih sredstev iz naslova BPP na podlagi 48. člena ZBPP ni pravno pomembno.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku BPP odobrena za pravdni postopek, ki se je končal tako, da je bila tožniku pravnomočno prisojena odškodnina v znesku 3.000,00 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pravdnim strankam v tem postopku pa je bilo naloženo, da same nosijo svoje pravdne stroške. Ugotovitve, da je prisojeno odškodnino po pravnomočni sodbi dejansko prejel, tožnik ne izpodbija. Prav tako ne trdi, da bi prisojeno premoženje prejel na eni izmed pravnih podlag iz drugega odstavka 48. člena ZBPP (preživnina ali odškodnina za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje). Sporen pa ni niti znesek sredstev porabljenih iz naslova BPP v višini 569,87 evrov, katerega vračilo je bilo tožniku naloženo z izpodbijano odločbo, saj ne trdi, da bi bil kakorkoli zmotno ugotovljen. V takih okoliščinah ob upoštevanju pravilne razlage določb 48. člena ZBPP tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker po povedanem dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni bilo sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.