Jedro

Tožeča stranka je bila večkrat opozorjena, v kakšno smer naj dopolni svojo vlogo, da bo le-ta izkazovala pogoje za odobritev nepovratne finančne spodbude. Sodišče ugotavlja, da so bili v zadnjem relevantnem izračunu, ki določa energijsko učinkovitost predmetne stavbe oziroma novogradnje, uporabljeni neustrezni klimatski podatki, in sicer iz drugega javnega razpisa, na katerega pa vlagatelj sploh ni kandidiral. V skladu z javnim pozivom, na katerega je tožeča stranka oddala vlogo, bi morali biti uporabljeni klimatski podatki za starejše 30-letno klimatsko obdobje. Z uporabo drugačnih klimatskih podatkov v PHPP izračunu bi tožeča stranka tako lahko pridobila nepovratno finančno spodbudo, saj bi bila tako energijska bilanca stavbe izboljšana.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je v zadevi javnega poziva 18SUB-0B13 „Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb“ (v nadaljevanju: Javni poziv) vlogo tožeče stranke za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrep gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne eno ali dvostanovanjske stavbe z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka zavrnila.

Iz obrazložitve izhaja, da predmetna stavba z javnim pozivom določenih kriterijev ne izpolnjuje, saj iz dokumentacije izhaja, da je energijska učinkovitost v segmentu računske rabe energije za ogrevanje (Qh) izračunana po metodi za pasivne stavbe „PHPP 7“ večja kot 25 kWh/m2a.

Tožeča stranka je vložila tožbo, v kateri ugotavlja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje oziroma iz ugotovljenih dejstev napravila napačen sklep o dejanskem stanju, pri tem pa zagrešila tudi bistveno kršitev določb postopka. Ne drži, da tožeča stranka vloge ni dopolnila z dokazilom za toplotne karakteristike zunanjega stavbnega pohištva. Tožeča stranka je že v pisni opredelitvi navedla, da ji sistem gradnje v sistemu križno lepljenih plošč brez kakršnekoli folije omogoča zrakotesno subjekta n50≤ 0,6 h-1, kar je tudi prikazala v priloženem izračunu PHPP 7. Tožeča stranka je navedla, da pogoji nikjer ne določajo, da je računsko potrebno upoštevati zrakotesnost n50=1,0 h-1, ki je skoraj polovico manjša, posledično pa se izračun PHPP 7 poveča za nekaj kWh/m2a. Tožeča stranka je res posredovala dve različici predmetnega PHPP izračuna, vendar izključno zaradi napake na strani tožene stranke. Gospod A.A., ki je vodil projekt za tožečo stranko, je v skladu z navodili tožene stranke popravil domnevno napačne podatke ter izračun ponovno posredoval Eko skladu. Gospod A.A. je bil nato telefonsko obveščen, da je do napake prišlo na strani Eko sklada, ki naj bi uporabil napačne klimatske podatke, ker se je dokumentacija pomešala z drugim projektom. Vsi priloženi energijski izračuni in certifikati namreč izkazujejo, da je energijska bilanca objektov ustrezna, torej Qh = 25 kWh/m2a, edino ugotovljeno napako pa je pri izračunu napravil Eko sklad in ne tožeča stranka. Tožeča stranka predlaga zaslišanje predstavnikov podjetja B. d.o.o., izvedenca gradbene stroke, ter da naslovno sodišče po izvedbi ponujenih dokazov razsodi, da se izpodbijana odločba odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je vložila obširen odgovor na tožbo, v katerem je natančno opisala postopek sodelovanja s tožečo stranko. Že v predhodnem postopku je tožena stranka tožečo opozarjala, da energetski izračun za hišo da je previsok rezultat glede na pogoje Javnega razpisa. Tožena stranka je v poročilu o ugotovitvah v postopku pridobitve nepovratne finančne spodbude tožečo stranko seznanila, da predmetna stavba ne izpolnjuje z Javnim pozivom določenih kriterijev, saj je iz dokumentacije izhajalo, da je bila energijska učinkovitost v segmentu računske rabe energije za ogrevanje Qh izračunana po metodi pasivne stavbe PHPP 7 večja kot 25 kWh/m2a.

Tožeča stranka je 15. 4. 2014 priporočeno na pošto oddala pisno opredelitev na poročilo o ugotovitvah z dne 14. 4. 2014 in priložila nov energijski izračun PHPP 7, certifikate izolacij, posamični izkaz za okna ..., novi izvod PZI, načrt strojnih inštalacij ter nov izvod PZI načrta arhitekture. V ugovoru je tožeča stranka navedla, da kot dokazila prilaga certifikat oken, ki dokazuje ustrezno prehodnost UW ≤ 1,0 W/m2k. Nadalje je zatrdila, da sistem gradnje v sistemu križno lepljenih plošč omogoča brez kakršnekoli folije zrakotesnost objekta n50=0,6 h-1, kar naj bi prikazali tudi v izračunu PHPP 7 ter da so kljub temu in kljub pogoju, da nikjer ni bilo navedeno, da je potrebno upoštevati zrakotesnost n50=1,0 h-1, ki naj bi bila skoraj pol manjša in naj bi se s tem izračun PHPP 7 povečal za nekaj W/m2k, na poziv Eko sklada popravili in ponovno poslali izračun energijske bilance. Tožena stranka je izvajalca B. opozorila, da energijski izračun PHPP 7, ki je bil posredovan v ugovoru na poročilo, vsebuje očitne napake, saj bi morali s tem, ko so spreminjali nekatere kriterije, pomembne za izračun, ustrezno spremeniti tudi druge, da bi izračun energijske bilance stavbe po metodologiji PHPP 7 bil izveden pravilno. Po podrobnem pregledu je tožena stranka ugotovila, da je datoteka poslana ob ugovoru nespremenjena, izračun pa nepopravljen in identičen predhodnemu. Dne 8. 5. 2014 je predstavnik B. gospod A.A. v elektronskem sporočilu ponovno predložil nov PHPP 7 izračun. Tožena stranka je ugotovila, da so v tem računu uporabljeni neustrezni klimatski podatki, in sicer iz drugega javnega razpisa za novejše klimatsko obdobje. Na podlagi vsega navedenega je tožena stranka ugotovila, da je ob upoštevanju pravilnih kriterijev za izračun energijske učinkovitosti po metodi PHPP 7, energijska vrednost predmetne stavbe višja od omejitve iz javnega poziva. Tožena stranka tudi poudarja, da tožeča stranka do roka 20. 12. 2013, določenega v pozivu, vloge ni dopolnila in bi lahko tožena stranka že iz tega razloga zavrgla predmetno vlogo.

Glede obveznega preizkusa zrakotesnosti stavbe tožena stranka pojasnjuje, da morajo stavbe, ki so pasivne, v skladu z javnim pozivom pri preizkusu zrakotesnosti dosegati zrakotesnost n50 ≤ 0,6 h-1, nizkoenergijske pa lahko dosežejo slabšo zrakotesnost n50 ≤ 1,0 h-1. Ta kriterij mora biti predpostavljen tudi v PHPP 7 izračunu, saj pomembno vpliva na energijsko bilanco stavbe. Za vse nizkoenergijske stavbe, ki v skladu z javnim pozivom dobijo tudi manj spodbude, velja, da lahko po izvedbi ob meritvi zrakotesnosti dosegajo slabši kriterij n50 ≤ 1,0 h-1. Zato so za vse vlagatelje zahtevali tudi, da v izračunu energijske bilance dejansko upoštevajo to vrednost zrakotesnosti 1,0 h-1, za vse pasivne pa 0,6 h-1, ne glede na to, kakšno bi dosegli ob sami meritvi zrakotesnosti ob zaključku naložbe. Res je, da v razpisu ni posebej določeno, katero vrednost zrakotesnosti je v izračunu potrebno uporabiti, saj se šele v fazi izračunavanja, načrtovanja PHPP 7 vlagatelj odloči, ali bo kandidiral za pasivno ali za nizkoenergijsko hišo. Pravilna uporaba predpostavljene vrednosti zrakotesnosti stavbe pri izračunu PHPP 7 je v nadaljevanju za stranko pomembna, ker se ji lahko zgodi, da pri dejanski meritvi zrakotesnosti dokončane stavbe le-ta ne bo dosegla zahtevane vrednosti zrakotesnosti in posledično ne bi bila upravičena do izplačila subvencije. Strokovna sodelavka tožene stranke je opravila kontrolni preizkus prve energijske bilance stavbe in ugotovila, da je A bilanca Qh za to novogradnjo višja, kot dopuščajo zgoraj navedene določbe javnega poziva, saj znaša rezultat Qh več kot 25 kWh/m2a, v primeru da se za to nizkoenergijsko hišo uporabi vrednost zrakotesnosti ovoja iz javnega poziva (n50 = 1,0 h-1). Tožeča stranka je v prvem izračunu PHPP 7 uporabila zrakotesnost n50 = 0,6 h-1, zaradi česar bi morala glede na pogoje javnega poziva doseči energijsko učinkovitost v segmentu računske rabe energije za ogrevanje za Qh ≤ 15 kWh/m2a, dosegla pa je Qh 24 kWh/m2a. Navedeno izkazuje, da bi tožeča stranka morala pri izračunu energijske vrednosti upoštevati zrakotesnost n50 ≤ 1,0 h-1. Tožena stranka je o teh ugotovitvah obvestila tožečo stranko in ji predlagala, naj s projektantom ponovno pregleda predvidene rešitve za toplotno zaščito in učinkovito rabo energije s ciljem izpolnjevanja razpisnega pogoja ter ji svetovala, naj posreduje izračun za izboljšano novo stanje – z dokazili (načrti, tehnični listi in podobno). Pri nadaljnjih izračunih energijske bilance stavbe po PHPP 7 metodi je tožeča stranka upoštevala zrakotesnost n50 ≤ 1,0 h-1. Dne 21. 3. 2014 je predstavnik B. toženi stranki v elektronskem sporočilu posredoval nov izračun PHPP 7 z dne 14. 3. 2014. Tožeča stranka je zahtevano energijsko učinkovitost stavbe poskušala doseči s povečanjem notranjih virov tako, da je naprave za ogrevanje in prezračevanje stavbe ter pralnico umestila v toplotni ovoj (prej izven toplotnega ovoja). Naprave so sicer nameščene v kletnem delu stavbe. Glede na prvotno posredovan izračun PHPP 7 so se tako povečali notranji viri z 2,5 na 3,1 W/ m2. Tožeča stranka bi zaradi tega v izračunu morala povečati tudi neto ogrevano površino in volumen stavbe ter dodati obodne površine ogrevanega dela v kleti. Prav tako tožeča stranka ni dopolnila vloge z dokazilom za toplotne karakteristike zunanjega stavbnega pohištva, zaradi česar ni bilo možno preveriti izpolnjevanja zahteve javnega poziva po toplotni prehodnosti celotnega okna. Zadnji posredovani izračun tako ni izkazoval načrtovane izvedbe toplotnega ovoja, neto ogrevane površine stavbe in bruto ogrevane prostornine stavbe, ki je razvidna iz PZI načrta arhitekture in PZI načrta strojnih instalacij ogrevanja in prezračevanja. Po rezultatih zadnjega energijskega izračuna stavbe, ki je omejen samo na zgornji dve ogrevani etaži, niso bile upoštevane dejanske vrednosti za nekatere toplotno izolacijske materiale, v izračunu ni bil upoštevan vhodni del, v energijski bilanci pa so bili upoštevani toplotni viri vseh naprav v etaži, ki v tem primeru v izračun ni bila vključena. Rezultat zadnjega energijskega izračuna je tako po preveritvi spet izkazoval vrednost, ki je višja od omejitve iz javnega poziva.

Tožena stranka prav tako zavrača navajanja tožeče stranke, da je tožnika zavajala z napačnimi navodili, kar jasno izhaja iz opisanih dogovarjanj in usklajevanj med strankama. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Javni poziv v razdelku I 1. točke javnega poziva določa, da se pravica do nepovratne finančne spodbude dodeli za gradnjo ali nakup nove oziroma celovito prenovljene eno ali dvostanovanjske stavbe, za katero je pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in katere energijska učinkovitost bo v segmentu računske rabe energije za ogrevanje (Qh) izračunane po metodi za pasivne stavbe PHPP 7 manjša ali enaka 25 kWh/m2a. Navedena vrednost Qh se ne glede na dejansko lokacijo gradnje stanovanjske stavbe, izračuna za klimatske razmere mesta Ljubljana. Načrtovana gradnja se preverja na podlagi izračuna PHPP 7, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD (vodilna mapa, načrt arhitekture) ter projekta za izvedbo PZI (načrt arhitekture, načrt strojnih inštalacij, ogrevanje in prezračevanje, izdelano v merilu 1 : 50). Nadalje je v 5. točki obrazca vloge 18SUB-0B13 kot obvezna priloga zahtevan tudi izračun energijske učinkovitosti po metodi PHPP 7 (tiskani izpis in priložena datoteka MS Excel na zgoščenki), ki se glede na dejansko lokacijo stavbe poda za klimatske pogoje Ljubljana.

Iz upravnih spisov nedvomno sledi, da je bila tožeča stranka večkrat opozorjena, v kakšno smer naj dopolni svojo vlogo, da bo le-ta izkazovala pogoje za odobritev nepovratne finančne spodbude. V izogib ponavljanju iz odgovora na tožbo tožene stranke sodišče ugotavlja, da so bili v zadnjem relevantnem PHPP 7 izračunu, ki določa energijsko učinkovitost predmetne stavbe oziroma novogradnje, uporabljeni neustrezni klimatski podatki, in sicer iz drugega javnega razpisa, na katerega pa vlagatelj sploh ni kandidiral. V skladu z javnim pozivom, na katerega je tožeča stranka oddala vlogo, bi morali biti uporabljeni klimatski podatki za starejše 30-letno klimatsko obdobje (Ljubljana T1961-1990/J1981-2000). Z uporabo drugačnih klimatskih podatkov v PHPP izračunu bi tožeča stranka tako lahko pridobila nepovratno finančno spodbudo, saj bi bila tako energijska bilanca stavbe izboljšana. Vendar pa je ob upoštevanju pogojev javnega razpisa PHPP izračun za energetsko bilanco stavbe 28 kWh/m2a, kar pa tožečo stranko izloča iz kroga tistih, ki lahko pridobijo finančno spodbudo po tem razpisu. Tožena stranka je na podlagi klimatskih podatkov, določen za Javni poziv po predložitvi zadnjega PHPP 7 izračuna dne 8. 5. 2014 sama dne 22. 5. 2014 korigirala omenjeni izračun in dobila energetsko bilanco stavbe 28 kWh/m2a.

Drugačne tožbene navedbe so neprepričljive in hkrati v nasprotju z zahtevami Javnega poziva. Ne drži tožbena trditev, da je bila njena vloga zavrnjena zaradi tega, ker ni predložila dokazila za toplotne karakteristike zunanjega stavbnega pohištva, oken in balkonskih vrat. Njena vloga je bila zavrnjena, kot že rečeno, ker v zadnjem po več usklajevalnih sestankih posredovanemu PHPP 7 izračunu ni uporabila pravih klimatskih podatkov za mesto Ljubljana, kot je to določal Javni razpis. Tožena stranka je tudi učinkovito in smiselno pojasnila, zakaj v razpisu ni posebej določeno, katero vrednost zrakotesnosti je v izračunu potrebno uporabiti. Šele v fazi izračunavanja PHPP 7 se namreč vsak vlagatelj sam odloči, ali bo kandidiral za pasivno hišo in mora zato pri izračunu uporabiti z razpisom določeno najvišjo vrednost dovoljene zrakotesnosti pogoja n50 ≤ 0,6 h-1, ali za nizko energijsko hišo, za katero pa mora pri izračunu uporabiti z razpisom določeno najvišjo vrednost dovoljene zrakotesnosti pogoja n50 ≤ 1,0 h-1. Iz izpodbijane odločbe in predloženih spisov je razvidno, da so bila pregledana in presojena vsa dokazila, ki jih je predložila tožeča stranka, razlogi tožene stranke pa so logični in prepričljivi.

V konkretnem primeru tožeča stranka torej ni dokazala, da bi bilo v spornem primeru dejansko stanje napačno ugotovljeno ali da bi bila zagrešena bistvena kršitev pravil postopka. Čim pa je tako, je tožena stranka vloge tožeče stranke na Javni razpis zaradi napačno uporabljenih podatkov iz razpisa utemeljeno zavrnila. Iz zahtev Javnega poziva namreč jasno sledi, katere klimatske podatke je potrebno uporabiti v PHPP 7 izračunu.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in skladna s predpisi, na katere se sklicuje, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče za drugačno presojo dokazov od tiste, ki jo je opravila tožena stranka, po povedanem ni našlo podlage. Zato je odločilo o tožbi izven glavne obravnave, saj že iz listinskih dokazov izhajajo dejstva, ki so potrebna za odločitev v zadevi (59. člen ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.