Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Tožnik ni podal konkretizirane trditvene in dokazne podlage, ki bi sodišču omogočala ugotavljanje obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Zgolj pavšalne trditve, da ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje in da so mu bile kršene pravice, ne zadoščajo. Ker v tej fazi še ne gre za kontradiktorno odločanje, mora tožnik obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe izkazati in obrazložiti že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe.
Izpolnjevanje pogojev za izdajo začasnih odredb je potrebno presojati restriktivno in ne, kot zatrjuje tožnik, da je izdaja začasne odredbe zgolj stvar formalnosti. Med vsebino začasne odredbe in glavne terjatve (tožbenega zahtevka) mora obstajati povezanost. Začasna odredba ne more biti sredstvo za dosego izpolnitve zahtevka, pač pa le sredstvo za zavarovanje terjatve in tako ne sme prejudicirati odločitve o tožbenem zahtevku.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o izplačilu šestih obrokov invalidske pokojnine za obdobje 1. 1. 2021 do 31. 6. 2021 v skupnem znesku 3.975,84 EUR na osebni račun številka: ..., odprt pri A. d. d., najkasneje do 20. 8. 2025.
2.Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je predlog v skladu z zakonodajo utemeljen. Sodišče bi moralo imenovati sodnega izvedenca medicinske stroke, ker gre pri njemu za avtoimuno hemolitično anemijo. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in grobe kršitve materialnega in procesnega prava v obdobju štirih let, je utrpel hudo materialno škodo. Moral je prodati delnice in si izposoditi denar. Pri prodaji delnic je izgubil več tisoč evrov in plačati je moral še davek na kapitalski dobiček. Dovoljuje vpogled v podatke pri banki A. in FURS. Če začasna odredba ne bo izdana, mu bo nastala težko nadomestljiva škoda. Gre za zavarovanje njegovih denarnih terjatev, kar dokazuje vpogled na račun pri banki. Izpodbijane upravne in sodne odločbe so samo formalno pravnomočne, ker ni bilo nikoli ugotovljeno kompetenčno dejansko stanje. Težko nadomestljiva škoda je s to pritožbo dodatno dokazana. Pri izdaji začasne odredbe je potrebno upoštevati ustavno varovane človekove pravice do socialne varnosti, zato bi morala biti izdaja začasne odredbe zgolj formalnost.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Pazilo je na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je sodišče skladno z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustrezno ugotovilo vsa pravotvorna dejstva ter pravilno uporabilo materialno pravo. Prav tako ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sklep je ustrezno obrazložen in se ga da preizkusiti.
5.Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZDSS-1) v drugi alineji prvega odstavka 70. člena določa, da lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev. V skladu s četrtim odstavkom 70. člena ZDSS-1 se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače. Upoštevaje določila 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami; v nadaljevanju ZIZ) je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve utemeljen, če so izkazane naslednje predpostavke: obstoj ali verjeten nastanek terjatve; ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge
ali tretje alineje drugega odstavka; ter t.i. reverzibilnost. Materialnopravni predpogoj za izdajo vsake začasne odredbe pa je tudi, da se z njo doseže namen zavarovanja (prvi odstavek 273. člena ZIZ).
6.Tožnik je 29. 7. 2025 vložil tožbo, s katero izpodbija dokončno odločbo toženca z 22. 7. 2025 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 29. 3. 2025, zaradi kršitve njegovih pravic. Vztraja, da se je zdravljenje hemolitične anemije zaključilo 24. 8. 2020, kar predstavlja tudi datum nastanka invalidnosti. Invalidska pokojnina bi se mu morala začeti izplačevati že od 1. 1. 2021 in ne od 17. 6. 2021. Zaradi navedenega uveljavlja ničnost vseh odločb toženca. Hkrati je podal predlog za izdajo začasne odredbe na izplačilo šestih obrokov invalidske pokojnine za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 6. 2021 v skupnem znesku 3.975,84 EUR.
7.Nosilni pritožbeni očitek, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe dokazana verjetnost obstoja terjatve in nastanek težko nadomestljive škode, ni utemeljen. Tudi po stališču pritožbenega sodišča tožnik ni podal konkretizirane trditvene in dokazne podlage, ki bi sodišču omogočala ugotavljanje obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Zgolj pavšalne trditve, da ni bilo ugotovljeno resnično dejansko stanje in da so mu bile kršene pravice, ne zadoščajo. Ker v tej fazi še ne gre za kontradiktorno odločanje, mora tožnik obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe izkazati in obrazložiti že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe. Slednje je sodišče razumljivo pojasnilo v 7. točki obrazložitve sklepa.
8.Izpolnjevanje pogojev za izdajo začasnih odredb je potrebno presojati restriktivno in ne, kot zatrjuje tožnik, da je izdaja začasne odredbe zgolj stvar formalnosti. Med vsebino začasne odredbe in glavne terjatve (tožbenega zahtevka) mora obstajati povezanost. Začasna odredba ne more biti sredstvo za dosego izpolnitve zahtevka, pač pa le sredstvo za zavarovanje terjatve in tako ne sme prejudicirati odločitve o tožbenem zahtevku.
9.Upoštevajoč izpodbijane odločbe, v tem sporu ne gre za denarno terjatev, zato je pravilna ugotovitev sodišča v 4. in 6. točki obrazložitve o naravi terjatve. Z začasno odredbo se ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bi bilo ugodeno tožbenemu zahtevku.
10.Pravilnost izpodbijane odločitve pa ne morejo izpodbiti niti pritožbene trditve o premoženjskih okoliščinah (kreditu, izgubi pri unovčitvi delnic, plačilo kapitalskega dobička), saj ne gre za dejstva, ki so v neposredni vzročni zvezi s predmetom predsodnega upravnega odločanja skladno s 63. členom ZDSS-1.
11.Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
-------------------------------
1Da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.
2Da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
3Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
4Saj mora vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka.