Jedro

Stališče, da bi moral izvedenec svoje delo v celoti opraviti že v izvedeniškem mnenju, je napačno. Izvedenčeva nadaljnja pojasnila so nujno vezana na morebitne pripombe pravdnih strank na že prej izdelano pisno mnenje. Ravno za situacije, ko se kasneje izkaže, da so nadaljnja pojasnila izvedenca nujna, zakon predvideva tudi zaslišanje izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu R. G. priznalo nagrado in stroške za dopolnitev izvedeniškega mnenja in ustni izvid v višini 464,60 EUR in 6 % prispevek za PIZ v višini 27,88 EUR (I. točka izreka). Odločilo je, da se po plačilu prispevka za PIZ znesek nagrade in stroškov nakaže kot avtorski honorar na osebni račun izvedenca (II. točka izreka). Ugotovilo davčno številko sodnega izvedenca ter da izvedenec ni zavezanec za DDV (III. točka izreka). Naložilo, da je dolžna kriti nagrado, stroške ter prispevek za PIZ tožeča stranka (IV. točka izreka). Tožeči stranki je tudi naložilo plačilo zneska 492,48 EUR na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da dopolnitve izvedeniškega mnenja ni predlagala in je zato ni dolžna plačati. Zadeve glede vsebine mnenja je želela razčistiti na neposrednem zaslišanju, kjer so stroški nižji kot stroški dopolnitve. Sodišče je mimo predloga tožeče stranke odredilo dopolnitev mnenja, o tem pa ni obvestilo tožeče stranke, ki temu ni mogla nasprotovati. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in neposrednosti. Sodišče je izvedencu neupravičeno priznalo stroške za študij spisa v višini 46,00 EUR, za pisno dopolnitev mnenja v višini 138,00 EUR, 10,00 EUR za potne stroške in 15 % materialnih stroškov. Ker sta zaslišanje predlagali obe stranki, bi morali tudi obe nositi stroške zaslišanja. Izvedenec bi moral svoje delo opraviti redno in vestno. Ker tega ni spoštoval, je bilo mnenje nepopolno in ga brez dopolnitev ni bilo mogoče uporabiti. Izvedencu ne more 3-krat pripadati nagrada za študij spisa.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki ter stranskemu intervenientu, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izvedenec je izdelal osnovno izvedeniško poročilo 29. marca 2012, sodišče pa mu je s sklepom dne 5. 4. 2012 za izvedeniško mnenje priznalo nagrado in stroške. Obe stranki in stranski intervenient so podali pripombe na izvedeniško mnenje. Sodišče je odločilo, naj izvedenec svoje mnenje dopolni pisno tako, da odgovori na pripombe strank ter intervenienta. Tudi na dopolnjeno izvedeniško mnenje sta imeli stranki pripombe, zato je sodišče izvedenca povabilo na zaslišanje na narok dne 19. 6. 2012, kjer je izvedenec podal pojasnila in odgovoril na vprašanja pravdnih strank. Sodišče je nato izvedencu z izpodbijanim sklepom priznalo nagrado in stroške za dopolnitev izvedenskega mnenja ter ustni izid. 6. Tožeča stranka dejstvu, da je izvedenec najprej podal pisno dopolnitev mnenja oporeka in meni, da izvedenec ni upravičen do plačila nagrade in stroškov za dopolnjevanje izvedeniškega mnenja, za zaslišanje pa zgolj polovično. Meni, da bi moral izvedenec izdelati tako mnenje, ki bi ga bilo moč uporabiti brez dopolnitev. Stališče, da bi moral izvedenec svoje delo v celoti opraviti že v izvedeniškem mnenju, je napačno. Izvedenčeva nadaljnja pojasnila so nujno vezana na morebitne pripombe pravdnih strank na že prej izdelano pisno mnenje. Ravno za situacije, ko se kasneje izkaže, da so nadaljnja pojasnila izvedenca nujna, zakon predvideva tudi zaslišanje izvedenca.

7. Zakon o pravdnem postopku (1) v 253. členu določa, da se izvedenca zasliši ustno, kar je odraz načela neposrednosti (4. člen ZPP). Kadar sodišče izvedenca ne zasliši ampak zahteva le pisno dopolnitev mnenja, je lahko podana kršitev postopka relativnega značaja, vendar le takrat, ko pisni odgovori niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni. S tem, ko je sodišče prve stopnje dalo strankama možnost, da po podanem izvedeniškem mnenju zahtevata dopolnitev in je izvedenec pisno odgovoril na njuna vprašanja oziroma pripombe, je sodišče dalo pravdnim strankam možnost sodelovanja v postopku in pravico do izjave. Sodišče namreč odloči, ali naj izvedenec poda svoj izvid in mnenje ustno na obravnavi, ali pa naj ju da pisno pred obravnavo. V danem primeru je izvedenec gradbene stroke podal izvedeniško mnenje, na katerega sta imeli obe stranki ter stranski intervenient obsežne pripombe. Nanje je izvedenec v dopolnitvi izvedeniškega mnenja tudi jasno odgovoril. V mnenju ni bilo nasprotij in je bilo podano tako, da so ga imele stranke možnost preizkusiti. Ker sta obe stranki kljub temu imeli dodatne pripombe in sta obe želeli zaslišanje izvedenca na naroku, je sodišče ta dokaz z neposrednim zaslišanjem izvedenca tudi izvedlo. Nobena od zatrjevanih kršitev postopka s tem ni bila podana.

8. Prvostopenjsko sodišče je izvedencu nagrado in stroške pravilno priznalo upoštevajoč priglašene stroške in se oprlo na Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2). Sodišče je izvedencu priznalo za pisno dopolnitev 46,00 EUR za študij spisa, kar je v skladu s 50. členom Pravilnika, ko za manj zahtevne preglede pripada 46,00 EUR. Priznalo mu je tudi 138,00 EUR za izdelavo dopolnitve, kar je v skladu z drugim odstavkom 51. člena Pravilnika, po katerem izvedencu za pisno izdelavo manj zahtevnega dopolnilnega izvida pripada 138,00 EUR, priznalo pa mu je tudi 10,00 EUR za potne stroške in 15 % za materialne stroške (27,60 EUR), za kar je imelo podlago v 40. členu Pravilnika. Tem stroškom pritožba konkretizirano ne oporeka, marveč zatrjuje, da izvedencu ne pripada nagrada za dopolnilno izvedeniško mnenje, kar ne drži. Kot je pritožbeno sodišče že obrazložilo, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je izvedencu odmerilo stroške in nagrade tudi za pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja.

9. Pritožba pa se pritožuje tudi zoper tisti del izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče naložilo tožeči stranki založitev stroškov tudi v delu, ki se nanaša na ustno podajanje izvedeniškega mnenja na naroku.

10. Tožeča stranka je tista, ki je predlagala izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca gradbene stroke. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je naložilo tožeči stranki založitev manjkajočega predujma za izvedbo tega dokaza. Ne glede na to, da sta dopolnitev izvedeniškega mnenja z zaslišanjem izvedenca predlagali obe pravdni stranki, je tožeča stranka tista, ki je predlagala izvedbo tega dokaza. Ker so izvedenčeva nadaljnja pojasnila vezana na morebitne pripombe pravdnih strank, je prvostopenjsko sodišče tisto, ki odloči, ali naj izvedenec svoj izvid ali mnenje dopolni pisno ali ustno (prvi odstavek 253. člena ZPP). V konkretnem primeru je prvostopenjsko sodišče odločilo, naj izvedenec izvedeniško mnenje dopolni tako pisno kot tudi ob neposrednem zaslišanju na obravnavi. Stroške pa je pravilno naložilo tisti stranki, ki je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem. Vsi ti stroški pa bodo v končni fazi delili usodo vseh stroškov postopka po načelu uspeha v pravdi (154. in 155. člen ZPP).

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP

(2) Ur. l. RS št. 7/2002 in naslednji, v nadaljevanju Pravilnik