Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je skupno premoženje nedeljiv materialnopravni pojem in je pri odločanju o višini deležev (bivših) zakoncev treba ugotavljati prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa deleža na posameznih stvareh, ga mora sodišče praviloma obravnavati v enotnem postopku. Čeprav torej vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP v 30. členu določa za pristojnost okrožnega sodišča, narava zahtevka onemogoča ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različnih stvarno pristojnih sodiščih.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in da jo bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da je skupno premoženje zakoncev nedeljiv materialnopravni pojem, zato tožbe in nasprotne tožbe za ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni mogoče ločeno obravnavati. Tožbo je treba zato obravnavati kot nasprotno tožbo pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kjer že teče postopek med istima strankama, v katerem se obravnava ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Kranju že teče postopek zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem, v katerem je toženec (sedaj tožnik) vložil nasprotno tožbo ter z njo zajel še dodatno premično premoženje in predlagal enotno obravnavanje premoženjskega režima.
5. Ker je skupno premoženje nedeljiv materialnopravni pojem in je pri odločanju o višini deležev (bivših) zakoncev treba ugotavljati prispevek vsakega zakonca k pridobitvi celotnega skupnega premoženja, ne pa deleža na posameznih stvareh, ga mora sodišče praviloma obravnavati v enotnem postopku. Čeprav torej vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne dosega vstopnega praga, ki ga ZPP v 30. členu določa za pristojnost okrožnega sodišča, narava zahtevka onemogoča ločeno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe pri dveh različnih stvarno pristojnih sodiščih. O tem se je sodna praksa že izrekla v sklepih VSL R 241/2015 in VSL R 172/2019. 6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP.