Jedro

Pravni posel, za katerega je potrebna odobritev, je sklenjen pod odložnim pogojem odobritve in ne učinkuje že s sklenitvijo, ampak le, če se odložni pogoj izpolni. Ker v konkretnem primeru tega pogoja tožeča stranka ni izkazala, njenemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi. Glede na dejstvo, da je bila o sklenitvi zavezovalnega posla sestavljena listina in na njej overjeni podpisi pogodbenih strank (zavezovalni posel torej ni bil sklenjen le v obliki ponudbe in sprejema ponudbe), tudi ovir, da bi tožeča stranka odobritev zahtevala pred vložitvijo tožbe, ni bilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Trebnjem je s sklepom zavrglo ugotovitveni del zahtevka ter zavrnilo predlagano začasno odredbo. S sodbo je zavrnilo zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka izstavi za zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere se bo na nepremičnini parc. št. 1469/2, k. o. x, vpisala lastninska pravica na tožnico do celote, sicer bo takšno listino nadomestila v tem postopku izdana pravnomočna sodba. Zavrnilo je tudi zahtevek, da ji tožena stranka izstavi za zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere se bo na novo nastali nepremičnini (ki je nastala iz dela nepremičnine parc. št. 1469/1 k. o. x, kot je to razvidno iz skice z dne 6. 4. 2011, ki je priloga zapisnika razgovora z dne 6. 4. 2011) parc. št.______, vpisani v k. o. x, ki je nastala na podlagi elaborata parcelacije št. _______ z dne_____,ki ga je izdelal pooblaščeni geometer _______ geodetskega podjetja_______, vpisala lastninska pravica na tožnico do celote, sicer bo takšno listino nadomestila v tem postopku izdana pravnomočna sodba (točka I izreka sodbe). Glede na takšno odločitev je sodišče tožeči stranki naložilo tudi povračilo stroškov – toženi stranki je dolžna povrniti 662,76 EUR v roku 15 dni s pripadki (točka II izreka sodbe).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da zapisnik razgovora o ureditvi nepremičninskih odnosov in služnostnih pravic izpolnjuje vse elemente zavezovalnega pravnega posla. Stranke so ga sicer naslovile zapisnik, vendar pa ga je potrebno razlagati glede na njegovo vsebino. Z njim so se stranke zavezale nekaj storiti. Zaveza tožene stranke je opredeljena v prvi točki zapisnika, v kateri je dogovorjeno, da se na kmetijski parceli 1469 odmeri nova parcela, katere lastnik postane M. L.. Začasne mejne količke na priloženi karti postavi J.L., v prisotnosti M. L., ki bo tudi naročnik in plačnik mejne odmere. Zaveza tožene stranke je tako povsem jasno določena oziroma določljiva. Gre namreč za to, da se je tožena stranka zavezala naročiti in plačati parcelacijo nepremičnine parc. št. 1469 k. o. x v zameno za ustanovitev služnosti poti s strani L. M., kasneje pa se je premislila in navedenega ni želela storiti. Iz zapisa „lastnik nove parcele postane M. L.“ povsem jasno izhaja, da se je tožena stranka zavezala prenesti lastninsko pravico na tožečo stranko. Glede na tekst v zapisniku in priloženo skico je tudi jasno določeno, na katerem delu zemljišča se je tožena stranka to zavezala storiti. Stališče sodišča, da tožeča stranka ni dokazala sklenitve zavezovalnega pravnega posla, je zato zmotno. Glede na to, da se je tožena stranka zavezala na tožečo stranko prenesti lastninsko pravico na določenem zemljišču, v zameno pa od tožeče stranke ni bilo dogovorjeno plačilo v denarju ali druga storitev, ampak zgolj ustanovitev služnosti poti s strani tretje osebe (M. L.), je naveden pravni posel potrebno presojati po pravilih, ki veljajo za darilne pogodbe. Tako ni potrebno uporabiti določil Zakona o kmetijskih zemljiščih o ponudbi in sprejemu ponudbe. Je pa res, da bi bilo tudi darilno pogodbo, ki se nanaša na kmetijsko zemljišče, potrebno odobriti, česar pa stranke niso storile. Ne glede na to pa bi sodišče moralo upoštevati, da je bila v času sklenitve zavezovalnega posla ustaljena sodna praksa v pogledu vprašanja, kdaj je potrebno zahtevati odobritev, takšna, da je bilo potrebno najprej iztožiti izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, šele nato je stranka lahko vložila zahtevo za odobritev pravnega posla. Ne glede na navedeno pa tožeča stranka poudarja, da sta pravdni stranki bratranec in sestrična, kar pomeni, da gre za pravni posel, ki je sklenjen med lastnikom in njegovim zakonitim dedičem. Odobritev pravnega posla zato niti ne bi bila potrebna. Stroškov ne priglaša. 3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnika, da zapisnik razgovora o ureditvi nepremičninskih odnosov in služnostnih pravic (v nadaljevanju zapisnik) izpolnjuje vse elemente zavezovalnega pravnega posla. Iz prve točke zapisnika tako nedvomno izhaja zaveza tožene stranke, da po odmeri dela parcele 1469 k. o. x, prenese lastninsko pravico na oddeljenem delu na tožečo stranko. Zaveza tožene stranke je na podlagi zapisnika ter priložene skice tudi zadosti določena oziroma vsaj določljiva.

6. Ne glede na sicer zmotno stališče sodišča prve stopnje, da zapisnik z dne 6. 4. 2011 ne predstavlja veljavnega zavezovalnega pravnega posla, pa je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine kljub temu pravilna in sicer iz razlogov, ki jih je (kot dodatne) navedlo že sodišče prve stopnje. Ker je promet s kmetijskimi zemljišči (1) dopusten le po postopku in na način, ki ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) v tretjem poglavju, iz navedb v tožbi in prvem naroku za glavno obravnavo pa ne izhaja, da bi pravdni stranki v zvezi s prenosom lastninske pravice na delu kmetijske parcele 1469 k. o. x. vršile kakršnekoli aktivnosti v smislu pogojev in zahtev po tem zakonu, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila že iz tega razloga potrebno zavrniti.

7. Pri tem je neupoštevna pritožbena trditev, da gre pri sklenjenem zavezovalnem pravnem poslu za darilno pogodbo in zato določil ZKZ o ponudbi in sprejemu ponudbe ni potrebno uporabiti. Gre namreč za pritožbeno novoto, ki je ostala neopravičena (337. člen ZPP).

8. Ne glede na to pa bi morala pritožnica tudi v primeru, da bi bile takšne trditve pravočasne in izkazane, pred vložitvijo tožbe zahtevati odobritev sklenjene pogodbe. Pravni posel, za katerega je potrebna odobritev, je namreč sklenjen pod odložnim pogojem odobritve in ne učinkuje že s sklenitvijo, ampak le, če se odložni pogoj izpolni. Ker v konkretnem primeru tega pogoja tožeča stranka ni izkazala, njenemu zahtevku zato ne bi bilo mogoče ugoditi. Glede na dejstvo, da je bila o sklenitvi zavezovalnega posla sestavljena listina in na njej overjeni podpisi pogodbenih strank (zavezovalni posel torej ni bil sklenjen le v obliki ponudbe in sprejema ponudbe), tudi ovir, da bi tožeča stranka odobritev zahtevala pred vložitvijo tožbe, ni bilo (2).

9. Nedopustna pritožbena novota je tudi trditev, da je tožnica toženčeva zakonita dedinja, zaradi česar odobritev posla niti ne bi bila potrebna (3). Drži sicer, da je iz navedb v tožbi razvidno, da sta pravdni stranki bratranec in sestrična, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je tožnica toženčeva zakonita dedinja, saj pred dediči tretjega dednega reda pridejo v poštev najprej dediči prvega in drugega dednega reda. Da takšnih dedičev ne bi bilo, pa tožnica ni trdila.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 363. člena ZPP sodbo potrdilo.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožnica ni priglasila.

(1) Pritožnik ugotovitve, da je bila parcela 1469 k. o. X v času podpisa zapisnika kmetijsko zemljišče, ne izpodbija.

(2) Tudi sicer je do spremembe sodne prakse o tem, kdaj stranka lahko zahteva odobritev pogodbe, prišlo že z odločbo Vrhovnega sodišča X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 ter odločbo II Ips 369/2010 z dne 15. 12. 2011, torej več kot dve leti pred vložitvijo tožbe.

(3) Je pa tudi v tem primeru na podlagi 3. odstavka 22. člena ZKZ potrebno pridobiti potrdilo, da odobritev ni potrebna.