Up-240/04 - 7

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 24. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 62/2003 z dne 20. 1. 2004 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi svoje stroške z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je delno ugodilo pritožničinemu zahtevku za razveljavitev sklepa delodajalca o razrešitvi pritožnice z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter o njeni razporeditvi na drugo delovno mesto. Spremenilo ga je tako, da se razrešitev in razporeditev opravita z dnem dokončnosti teh sklepov. V preostalem delu je zahtevek za razveljavitev navedenih sklepov in zahtevek za plačilo denarnih prikrašanj iz naslova teh sklepov zavrnilo. Pritožnica je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo, ki se je nanašala na odločitev o spornih sklepih, zavrnilo. Glede odločitve o denarnem zahtevku pa je štelo, da je pritožba utemeljena in je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo. Pritožnica je zoper zavrnilni del sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Soglašalo je z ugotovitvijo nižjih sodišč, da so obstajali zakoniti razlogi za pritožničino razrešitev in njeno razporeditev na drugo ustrezno delovno mesto.

2.V ustavni pritožbi pritožnica sodišču očita, da je bila kot vodilna delavka in bivša direktorica razporejena na fizična dela, kljub temu, da ni bila zdravstveno sposobna za opravljanje takšnega dela. Delodajalcu in sodišču očita, da sta jo razčlovečila in ponižala Zatrjuje kršitev 34. člena Ustave. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava naj bi ji bile kršene pravice iz 49. in 66. člena Ustave. Z odstopom od sodne prakse naj bi ji bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, s pristranskim odločanjem pa pravica iz 23. člena Ustave. Vrhovno sodišče, ki naj bi ignoriralo vsebino revizije, naj bi ji kršilo tudi pravico iz 25. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugodi ustavni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi. Stroške v zvezi z ustavno pritožbo priglaša po Odvetniški tarifi.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica sicer navaja številne kršitve človekovih pravic, vendar jih s pavšalnimi navedbami ne izkaže. Odločitev sodišča v korist ene stranke namreč še ne pomeni, da je odločalo pristransko in da je zato podana kršitev prvega odstavka 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva). Povsem pavšalen in kot takšen neizkazan pa je tudi očitek pritožnice o odstopu od ustaljene sodne prakse, s čimer naj bi ji bila kršena pravica iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic).

4.Zgolj nezadovoljstvo pritožnice z izpodbijano odločitvijo tudi ne more utemeljiti očitkov o kršitvah pravic iz 34. člena Ustave (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti), iz 49. člena Ustave (svoboda dela) in iz 66. člena Ustave (varstvo dela). Za takšne kršitve bi šlo, če bi izpodbijana sodna odločitev vsebovala stališča, ki bi bila v nasprotju s katero izmed teh človekovih pravic, česar pa pritožnica ne izkaže.

5.Očitek pritožnice, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njene revizijske navedbe, bi bil lahko relevanten z vidika 22. člena Ustave (enako varstvo pravic). Ta namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da se revizijsko sodišče opredeli do bistvenih navedb revizije. Ustavno sodišče tega očitka ni moglo oceniti, saj pritožnica ni pojasnila, v katerem delu Vrhovno sodišče na revizijske navedbe ne bi odgovorilo.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnica ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan