Jedro

Tožnik je uspel izkazati verjeten obstoj njegove denarne terjatve, ki izvira iz skupnega premoženja, pridobljenega tekom trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank. Toženka je ugovarjala le višini denarnega zneska, do katerega bi bil tožnik upravičen po nakazilu kupnine ob prodaji stanovanja, za katerega je toženka sklenila pogodbo o leasingu. ... Za izkaz verjetnosti terjatve povsem zadošča, kar je tožnik navajal in predlagal v tožbi ter predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer je sodišče v pretežnem delu sledilo ugovoru toženke in skoraj prepolovilo denarni znesek, za katerega je tožnik zahteval zavarovanje s prepovedjo izplačila dolžnikovemu dolžniku. Točna višina denarne terjatve tožnika in utemeljenost trditev pravdnih strank v zvezi s tem pa bo stvar dokaznega postopka in končne odločitve o glavni stvari.

Izraz neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2403/2014-II z dne 24.2.2015 ugodilo predlogu tožeče stranke in izdalo začasno odredbo, s katero je NLB d.d., prepovedalo, da toženki izplača denarni znesek 48.500,00 EUR z njenega računa pri tej banki ali kateregakoli računa na njeno ime, nadalje kupcu nepremičnine ID znak ... prepovedalo plačati toženki del kupnine za nepremičnino v višini 48.500,00 EUR, v primeru že plačane kupnine pa toženki prepovedalo razpolagati s tem zneskom do pravnomočnosti odločbe. Toženka je zoper izdano začasno odredbo ugovarjala. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru toženke in izdano začasno odredbo z dne 24.2.2015 v I. in II. točki izreka razveljavilo za 23.011,19 EUR in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrnilo (I. izreka sklepa), glede preostalega dela pa odločilo, da se začasna odredba ohrani v veljavi (II. izreka).

2. Toženka se proti temu sklepu pritožuje v tistem delu, v katerem je prvostopenjsko sodišče začasno odredbo ohranilo v veljavi ter predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe tudi v tem delu zavrne. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče sicer pravilno ugotovilo, da je potrebno pri izračunu deleža kupnine, ki ga vtožuje kot delež na skupnem premoženju tožnik, upoštevati tudi obroke leasinga, ki ga je plačala tožena stranka po prenehanju izvenzakonske skupnosti ter znesek, odplačan zaradi predčasnega odkupa spornega stanovanja leasingodajalcu, davek na promet nepremičnin, stroške overitve podpisa in stroške nepremičninske agencije. Zmotno pa je ugotovilo, da bi bila dolžna plačati stroške uporabe in zavarovanja stanovanja zgolj toženka, pri čemer v tem stanovanju ni nikoli živela. Tožnik ni uspel izkazati verjetnosti terjatve za znesek, ki ga je prvostopenjsko sodišče do višine 25.488,81 EUR vzdržalo v veljavi. Sodišče bi moralo vrednost terjatve tožeče stranke oceniti do deleža, ki ga na skupnem premoženju navaja tožnik. Sklep ima takšne pomanjkljivosti v izpodbijanem delu, da ga ni moč preizkusiti. Nedvomno toženki nastaja škoda, saj tožnik neutemeljeno posega na njen denar, pri čemer je sodišče odločalo glede dela kupnine ultra petitum. Z blokado sredstev se toženi stranki povzroča škoda, ne more urediti stanovanjskega problema in ne more denarja plemenititi, niti zaprositi za noben kredit. Ker je višina kupnine, do katere je upravičen v tem postopku tožnik, nedvomno sporna, je jasno, da je tožena stranka že do sedaj utrpela škodo, ker je bilo poseženo na denar, ki bi ga nedvomno morala dobiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki urejajo pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Pravilno je ocenilo, da so bili za izdajo začasne odredbe (v mejah izpodbijanega sklepa glede prepovedi plačila denarnega zneska 25.488,81 EUR toženki) izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Svojo odločitev je prvostopenjsko sodišče ustrezno obrazložilo, razloge sklepa je mogoče preizkusiti in si med seboj ne nasprotujejo. Za pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja v zvezi s 15. členom ZIZ, ni nobene podlage, delno pa je ta pritožbeni očitek nerazumljiv, enako kot pritožbeni očitek o odločitvi sodišča preko tožnikovega zahtevka. Zato je bila izdaja začasne odredbe, korigirane z izpodbijanim sklepom, pravilna in zakonita, v tem delu pa ugovor proti sklepu o njeni izdaji neutemeljen.

5. Pritožnica neutemeljeno vztraja, da tožnik ni uspel izkazati verjetnega obstoja njegove denarne terjatve, ki izvira iz skupnega premoženja, pridobljenega tekom trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank. Prvostopenjsko sodišče je pravilno upoštevalo, da je toženka ugovarjala le višini denarnega zneska, do katerega bi bil tožnik upravičen po nakazilu kupnine ob prodaji stanovanja, za katerega je toženka sklenila pogodbo o leasingu. Enako izhaja tudi iz pritožbe, namreč očitek sodišču, da ni pravilno upoštevalo pri izračunu tožnikovega deleža vseh stroškov, ki jih je imela toženka pred prodajo stanovanja. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za izkaz verjetnosti terjatve povsem zadošča, kar je tožnik navajal in predlagal v tožbi ter predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer je sodišče v pretežnem delu sledilo ugovoru toženke in skoraj prepolovilo denarni znesek, za katerega je tožnik zahteval zavarovanje s prepovedjo izplačila dolžnikovemu dolžniku (3. točka prvega odstavka 271. člen ZIZ). Točna višina denarne terjatve tožnika in utemeljenost trditev pravdnih strank v zvezi s tem pa bo stvar dokaznega postopka in končne odločitve o glavni stvari.

6. V skladu z določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti za uveljavitev terjatve, če dokaže, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v zaključek sklepa, da je tožnik (namesto verjetno izkazane subjektivne nevarnosti), kot verjetno izkazal, da bi toženki začasna odredba povzročila le neznatno škodo ali celo nobene. Izraz neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Te okoliščine pa je prvostopenjsko sodišče v zadostni meri in pravilno ugotovilo. Toženka z delom kupnine na podlagi izdane začasne odredbe res ne bo mogla in smela razpolagati, vendar gre za denarni znesek, ki je precej nižji od tožnikove terjatve in so v njem upoštevani skoraj vsi odbitki, na katere se toženka sklicuje v ugovoru. Pritožbene trditve, da si zaradi izdane začasne odredbe ne more urediti stanovanjskega problema, da ne more denarja plemenititi in da ne more zaprositi za kredit, pa so nove in zato nedopustne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ker je pritožba neutemeljena in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).