Jedro

Ker je ob vsem povzetem navedeno cenitveno poročilo bilo odločilnega pomena za odločitev o tržni vrednosti nepremičnin, na katere je bila dovoljena izvršba, cenilec v odgovoru na pripombe dolžnika svojega poročila ni vsebinsko nadgradil glede vseh pripomb, stranke postopka pa imajo skladno z določbo drugega odstavka 289. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravico cenilcu postavljati vprašanja na naroku, so pritožbeni očitki o kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče zavrnilo dolžnikov predlog za zaslišanje cenilca na naroku, utemeljeni, saj popolnost izvedenskega mnenja ni pravilen razlog za opustitev zaslišanja cenilca, ker je dokaz z izvedencem glede na zakonsko dikcijo primarno ustni dokaz.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in sklep sodišča prve stopnje I 140/2016 z dne 3. 2. 2020 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je vrednost nepremičnin parc.št. 43/9 v k.o. ... in nepremičnin z ID znakom: del stavbe ...-817-2 ter ...-817-1, last J. K. do celote, 311.745,46 EUR, parc. št. 792/9 v k.o. ..., last J. K. do celote, pa 168.743,48 EUR.

2. Zoper navedeno odločitev sta se pravočasno pritožila dolžnika s skupno vlogo, v kateri sta uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Očitata obremenjenost izpodbijanega sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je bila na parc. št. 43/8 k.o. 1115 od cenitve pa do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine ustanovljena etažna lastnina s 6 posameznimi deli, za kar skladno z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP predlagata tudi dokaze, iz razlogov sodišča prve stopnje ter izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da sta posamezna dela le dva (...-817-1 in ...-817-2), zatrjujeta, da se izpodbijana odločitev ne da preizkusiti, saj sodišče ne pojasni, zakaj je kljub cenitvi parc. št. 43/8 k.o. ... v celoti, ob ugotavljanju vrednosti te nepremičnine izvzelo preostale 4 posamezne dele stavbe št. 817, k.o. ... Izpostavljata, da sta predlagala zaslišanje cenilca na naroku ter da zavrnitev tega dokaznega predloga ni utemeljena, saj sodišče dolžnikoma ni dalo možnost da se izjavita o navedbah cenila v odgovoru na njune pripombe, čeprav je bil njegov odgovor povsem nestrokoven in neprimeren, v zvezi s čimer navajata tudi konkretne pomanjkljivosti (opustitev analize najgospodarnejše rabe, problem prilagoditvene tabele, obrazložitev določitve korekcijskih faktorjev). Ob navedenem poudarjata, da so zaključki sodišča prve stopnje glede ugotovitve vrednosti nepremičnin povsem zmotni, sprejti v posledici nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je pritožbi, da je bila parc.št. 43/8 k.o.... razdeljena na 6 posameznih delov ter da iz izreka izpodbijanega sklepa to ne izhaja. Vendar je glede na podatke spisa ugotoviti, da je izpostavljeno pomanjkljivost tega dela izreka sodišče prve stopnje popravilo s sklepom I 140/2016 z dne 3. 2. 2020, s katerim je nadomestilo ta del izreka sklepa z dne 29. 11. 2019 še s 3 posameznimi deli ter omenjeni očitek v zvezi z izpodbijanim sklepom s tem odpravilo. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče tržno vrednost z izpodbijanim sklepom ugotovljenih nepremičnin ugotovilo na podlagi cenitve cenilca mag. Silva Plesnika, saj je cenitev strokovno utemeljena in prepričljiva, cenilec pa je jasno, dosledno in strokovno odgovoril na pripombe. Pri tem je glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem cenilca mag. S. P. zavrnilo z razlogi, da je cenilec zelo prepričljivo in strokovno odgovoril na vse dolžnikove pripombe in dolžnikovo stališče, da se s cenilcem ne strinja, čeprav je cenilčev odgovor podprt s strokovno argumentacijo, pri sodišču ne odpira več nobenega dvoma glede ugotovljene vrednosti nepremičnin, zato je sodišče ocenilo, da zaslišanje cenilca na naroku ni potrebno.

7. Glede na obrazložitev sodišča prve stopnje, je dolžnik na cenitveno poročilo cenilca mag. S. P. z dne 25. 4. 2018 imel pripombe, prav tako je imel pripombe na pojasnilo cenilca z dne 3. 7. 2019, katere je cenilec med drugim zavrnil tudi s pojasnilom, da bolj podrobno ne more obrazložiti, čemu je namenjena analiza najgospodarnejše uporabe, zato tudi vsako nadaljnje pojasnjevanje ne more obroditi sadov, sicer pa je literatura s tega področja na razpolago, prav tako pa je pojasnil, da je sam ocenil, katere nepremičnine bo vzel kot primerljive nepremičnine pri ocenjevanju vrednosti ter kolikšna prilagoditev je po njegovih izkušnjah najprimernejša. Ker je ob vsem povzetem navedeno cenitveno poročilo bilo odločilnega pomena za odločitev o tržni vrednosti nepremičnin, na katere je bila dovoljena izvršba, cenilec v odgovoru na pripombe dolžnika svojega poročila ni vsebinsko nadgradil glede vseh pripomb, stranke postopka pa imajo skladno z določbo drugega odstavka 289. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravico cenilcu postavljati vprašanja na naroku, so pritožbeni očitki o kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče zavrnilo dolžnikov predlog za zaslišanje cenilca na naroku, utemeljeni, saj popolnost izvedenskega mnenja ni pravilen razlog za opustitev zaslišanja cenilca, ker je dokaz z izvedencem glede na zakonsko dikcijo primarno ustni dokaz1. Sodišče druge stopnje vsled navedenemu zaključuje, da je bila pritožniku z nezakonitim postopanjem kršena pravica do izjavljanja v dokaznem postopku in je s tem podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Utemeljeni pritožbi je bil potrebno ugoditi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj omenjenih pomanjkljivost pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V posledici razveljavitve izpodbijanega sklepa je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 2. 2020, saj se vsebinsko nanaša nanj. V novem postopku naj sodišče prve stopnje zgoraj opisano kršitev odpravi.

9. Skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Prim. odločba Ustavnega sodišča RS Up-680/14 z dne 5. 5. 2016, sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 339/2014 z dne 21. 7. 2016, sklep VSRS II Ips 40/2016, sklep VSRS II Ips 182/2012 z dne 15. 11. 2012, sklep VSRS II Ips 259/2016 z dne 20. 4. 2017.