U-I-167/96

13.2.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Prendla iz Lendave na seji dne 13. februarja 1997

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti 63. in 68. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik predlaga oceno ustavnosti prvega odstavka 63. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR), ki uzakonja pravico delavca do počitka ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in tistega dela prvega odstavka 68. člena ZDR, ki določa, da ima delavec za take dni pravico do nadomestila osebnega dohodka.

2.Vendar pobudnik ne izpodbija zapisanih vsebin teh določb. Smiselno uveljavlja stališče, da ni v skladu z Ustavo, ker ni uzakonjeno, da ima tudi delavec, ki sicer dela v turnusu, pa na dan državnega praznika oz. dela prostega dne ne bi delal, pravico do nadomestila plače (ali morda do nadomestnega prostega dne z nadomestilom plače).

3.Dejstvo, da zakon tega ne določa, pomeni po pobudnikovem stališču diskriminacijo, torej kršitev ustavnega načela enakosti. To utemeljuje s prikazom podatkov o tem, da je moral kot delavec v turnusu v mesecih leta 1995, ki vsebujejo državne praznike, za isto plačo večkrat na delo in oddelati več delovnih ur kot drugi.

4.Pobudnik ne izoblikuje predloga, kaj naj Ustavno sodišče po ugotovitvi nakazane neskladnosti z Ustavo odloči. Omenja pa sklep Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-97/88 z dne 10.5.1989 in v njem zapisano stališče ter predlaga, naj ga Ustavno sodišče spremeni, ker naj bi kršilo ustavno načelo enakosti pred zakonom.

B.

5.Očiten namen zakonodajalca s prvim odstavkom 63. in prvim odstavkom 68. člena ZDR je, omogočiti zaposlenim, ki bi sicer morali na dan državnega praznika delati, počitek in praznovanje, ne da bi bili zaradi tega prikrajšani pri plači. Zakonodajalčev namen, da omogoči zaposlenim praznovanje, ustreza javnemu interesu, sledi demokratični tradiciji v drugih državah - in ga pobudnik tudi ne izpodbija.

6.Zmotno bi bilo sklepati, da hoče zakonodajalec z obravnavanima določbama uzakoniti kakršnekoli pravice ali upravičenja, izvirajoča iz samega dejstva državnega praznika. Za take pravice se glede delavcev, ki delajo v turnusu, zavzema pobudnik, ko zatrjuje, da bi moralo tudi tem pripadati nadomestilo za plačo (ali morda nadomestni prosti dan), čeprav državni praznik ni bil njihov delovni dan. Taka uzakonitev bi lahko bila v neskladju z Ustavo, saj bi se upravičeno zastavljalo vprašanje, ali ni načelo enakosti kršeno v škodo vseh drugih kategorij državljanov, ki jim zaradi praznika ne pripada nobeno plačilo oziroma nadomestilo.

7.Načelo enakosti je v izpodbijanih določbah spoštovano s tem, ko je do tam uzakonjene dvojne ugodnosti (počitek z nadomestilom) enako upravičen sleherni delavec, ki bi mu katerikoli državni praznik, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, padel na njegov delovni dan.

8.Pobuda torej očitno ni utemeljena. Enako stališče je Ustavno sodišče zavzelo in obrazložilo že v zadevi št. U-I-97/88 z dne 10.5.1989, ki jo omenja pobudnik v pobudi, ko je sicer šlo za vprašanje zakonitosti samoupravnega akta in ne za skladnost zakona z Ustavo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 14/95) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek