31. 1. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Angele Babšek iz Maribora, ki jo zastopa Alojzija Moge - Čas, odvetnica v Mariboru, na seji dne 31. januarja 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 103. in 104. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in 59/01) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnica izpodbija 103. in 104. člen Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan). Zatrjuje, da sta v nasprotju s 40. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ) in da gre zato za medsebojno neskladnost dveh zakonov. ZIZ omogoča upniku, da od upravljalca zbirke (v konkretnem primeru banke) pridobi, ob izpolnjevanju določenih pogojev, osebne in druge podatke (v konkretnem primeru gre za podatke o obstoju in številki računa, na katerem ima dolžnik sredstva). Izpodbijane določbe ZBan pa upniku ne omogočajo pridobiti tega podatka, temveč ga lahko pridobi samo pristojno sodišče. Zatrjevana medsebojna neskladnost navedenih zakonskih norm naj bi predstavljala kršitev načel pravne države.

2.Državni zbor v odgovoru, ki ga je poslal Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, navaja, da ne gre za medsebojno neskladnost izpodbijanih določb ZBan in določb 40. člena ZIZ. ZBan naj bi kot zaupne določal le podatke o stanju in prometu na tekočem računu in ne tudi podatkov o obstoju in številki tekočega računa. Zato naj bi se določbe 103. in 104. člena ZBan ne nanašale na podatke o obstoju in številki tekočega računa. Meni tudi, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje ustavnosti izpodbijanih določb, temveč za vprašanje interpretacije zakona. Podobno stališče glede razlage izpodbijanih določb ZBan sta posredovala tudi Vlada in Ministrstvo za finance.

B.

3.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes z navedbami, da ji upravljalec zbirke podatkov (banka) ni hotel sporočiti podatka o obstoju in številki računa, na katerem ima dolžnik denarna sredstva, čeprav je razpolagala s pravnomočnim in izvršljivim naslovom (tretji odstavek 40. člena ZIZ). Banka se je pri tem sklicevala na 104. člen ZBan (šesta alinea drugega odstavka), po katerem je banka dolžna sporočiti tovrstne podatke le na zahtevo sodišča. Izpodbijana določba ZBan posega v pobudičine pravice.

Izpodbijane določbe ZBan se glasijo:

103. člen (1) Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev za stranko in pri poslovanju s posamezno stranko. (2) Zaupni so tudi podatki o stanju hranilnih vlog in bančnih denarnih depozitov ter stanju in prometu na tekočih in žiro računih. 104. člen (1) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz 103. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. (2) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja v naslednjih primerih: 1. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki, 2. če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče, 3. določenih z zakonom o preprečevanju pranja denarja, 4. če so ti podatki potrebni za odločitev o pravnih razmerjih med banko in stranko v sodnem sporu, 5. če so ti podatki potrebni v zapuščinskem postopku po umrli stranki in predložitev teh pisno podatkov zahteva oziroma naloži pristojno sodišče, 6. če so ti podatki potrebni zaradi izvršbe na premoženje komitenta in predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče, 7. če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti, 8. če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti.

5.Iz pobude je mogoče sklepati, da je sporna predvsem šesta alinea drugega odstavka 104. člena ZBan. Ta določba naj bi bila v nasprotju s tretjim odstavkom 40. člena ZIZ, ki se glasi: "Upravljalec podatkov je dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, posredovati, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, naslov prebivališča dolžnika, njegove rojstne podatke in podatke o obstoju in številki računa, na katerem ima dolžnik denarna sredstva. Upnik izkaže pravni interes s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom."

6.Pobudnica zatrjuje neskladnost določb dveh zakonov, ki sta v hierarhiji pravnih aktov prirejena (imata enako pravno veljavo). Ustavno sodišče ni pristojno ocenjevati medsebojne skladnosti zakonov ali zakonskih norm, če ne gre za nasprotja znotraj pravnega reda, ki kršijo načela pravne države (2. člen Ustave).

Po mnenju pobudnice gre za takšno nasprotje.

7.Notranje neskladje med določbami šeste alinee drugega odstavka 104 člena ZBan in določbami tretjega odstavka 40. člena ZIZ nedvomno obstaja. Tretji odstavek 40. člena ZIZ omogoča upniku, da ob določenih pogojih pridobi podatke o dolžniku, ki jih potrebuje za vložitev predloga za izvršbo, medtem ko ZBan dovoljuje posredovanje teh podatkov le pristojnemu sodišču, na njegovo zahtevo ali odredbo. Dejstvo, da ZBan izrecno ne uvršča med zaupne podatke tudi podatka o obstoju in številki računa dolžnika, ki ga banka vodi, na vprašanje notranje neskladnosti ne vpliva. Podatki o obstoju in številki računa so zaupni (osebni) podatki, zato se določba 104. člena ZBan nanaša tudi nanje. Čeprav obstaja notranje neskladje med navedenimi določbami ZIZ in ZBan, pa to ni takšno, da bi bila kršena načela pravne države, ker je mogoče to neskladje odpraviti z uporabo načel in meril, ki se za odpravo takih neskladij uporabljajo pri interpretaciji predpisov (npr. časovni argument - lex posterior derogat legi priori). Vse dokler je medsebojna neskladja mogoče odpraviti z uporabo interpretacijskih pravil, njihov obstoj ne predstavlja kršitve načel pravne države. Pobudnica ne zatrjuje in ne utemeljuje, da ni mogoče v konkretnem primeru zatrjevanega neskladja rešiti z interpretacijskimi pravili oziroma da bi bila interpretacija, ki jo je v konkretnem zadevi že uporabilo (sprejelo) pristojno sodišče, protiustavna.

8.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice: dr. Janez Čebulj ter sodnica in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj