Jedro

Tožnica zatrjuje, da ni pridobila premoženja, kot to navaja tožena stranka v odločbi, pri čemer pa svojih navedb ne konkretizira zakaj šteje, da je tožena stranka vrednost premoženja napačno ocenila. Iz odločbe in sodbe sodišča prve stopnje namreč jasno izhaja, da je tožnica v pravdi delno uspela, da je pridobila solastništvo na treh parcelah.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom Službe za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) št. Bpp 952/2017 z dne 30. 10. 2019, je tožena stranka tožnici naložila, da mora Republiki Sloveniji, iz naslova izplačanih sredstev brezplačne pravne pomoči, ki so bila tožnici dodeljena z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 952/2017 z dne 28. 7. 2017, vrniti plačilo v višini 1.438,05 EUR, v roku 30 dni.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila na podlagi zgoraj navedene odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog in pravnega svetovanja ter zastopanja odvetnika v postopku zoper A.A. pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev na njem. Navedeni postopek je bil v teku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 769/2017, kjer je bila dne 5. 6. 2018 izdana sodba, ki je postala v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 863/2018 z dne 8. 11. 2018 pravnomočna in na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da so nepremičnine na parc. št. 744/1, 744/3, 744/7 v k.o. ... in osebno vozilo Ford Focus, kakor tudi stanovanjska oprema v stanovanjski hiši na naslovu ..., traktor za košnjo trave, traktor s prikolico ter vrtno orodje, skupno premoženje tožnice - upravičenke do brezplačne pravne pomoči in toženca A.A., ter da sta deleža pravdnih strank na navedenih premičninah in nepremičninah enaka, torej vsak do 1/2. Tako je organ za BPP ugotovil, da je vrednost pridobljenega premoženja, ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja vsaj 3.166,00 EUR, kolikor znaša vrednost nepremičnin in je tako glede na določilo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičenka dolžna povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki so bili odmerjeni in izplačani odvetniku B.B. na podlagi sklepa opr. št. Bpp 952/2017 z dne 29. 6. 2018 v višini 1.491,75 EUR, pri čemer je organ za BPP upošteval, da je stroške v višini 53,60 EUR vrnila tožena stranka in jih je za navedeni znesek tudi znižalo.

3. Tožnica v tožbi ugovarja nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja in posledično napačni uporabi materialnega prava, saj meni, da ni pridobila vrednostno premoženja, ki bi presegalo vrednost plačila za zastopanje, zaradi česar tudi ni nastala obveznost, da je tožnica dolžna povrniti stroške zastopanja, ki so bili izplačani izvajalcu brezplačne pravne pomoči po odločbi Bpp 952/2017. Dodatno še navaja, da tudi njeni redni mesečni dohodki ne omogočajo plačila obveznosti po izpodbijani odločbi, saj prejema pokojnino v višini 350,00 EUR in od razvezanega moža preživnino v višini 120,00 EUR, tako da znašajo njeni skupni prihodki, s katerimi se preživlja, ob njeni hudi zdravstveni prizadetosti, 460,00 EUR in je tudi iz tega razloga odločba tožene stranke neutemeljena. Prav tako pa je po sklepu o izvršbi opr.št.: I 771/2019 z dne 30. 5. 2019, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru, dovoljena nepremičninska izvšba na premoženje, ki ga je tožnica pridobila kot solastnino, in sicer na osnovi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru III P 769/2017, zaradi česar tožeča stranka predlaga, da se sklep tožene stranke odpravi, in da tožena stranka tožeči stranki povrne nastale pravdne stroške.

4. Tožena stranka je sodišču dostavila spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru gre za vračilo sredstev izplačanih tožnici iz naslova odobrene BPP. Po določbi 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija terjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom istega zakona (prvi odstavek).

7. Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč v pravdnem postopku III P 769/2017 zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deleža na njem, ter da je bila odvetniku izplačana nagrada v višini kot izhaja iz odločbe tožene stranke.

8. Navedeni pravdni postopek je bil pravnomočno končan s sodbo III P 769/2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča I Cp 863/2018. Za zastopanje po brezplačni pravni pomoči je bila pooblaščencu odvetniku B.B., izplačana nagrada za opravljeno delo pred sodiščem prve stopnje.

9. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo. Iz določbe tretjega odstavka 48. člena ZBPP namreč jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti sredstva, ki jih je ta zanj založila iz proračuna na podlagi tega zakona, in sicer iz celotnega zneska premoženja oziroma dohodka, ki ga je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dejansko pridobil v postopku.1 Njegova dolžnost povračila je zmanjšana le za toliko, kolikor je Republika Slovenija pridobila povrnjene stroške s strani prosilčeve nasprotne stranke oziroma kolikor je država v sodbi dosojeni znesek stroškov od njih izterjala (prvi odstavek 48. člena ZBPP). V danem primeru je nasprotna stranka povrnila 53,70 EUR, zaradi česar je tožena stranka navedeni znesek pravilno odštela od že izplačane nagrade brezplačne pravne pomoči odvetniku B.B., ki je znašala 1.491,75 EUR, tako da je naloženo plačilo v višini 1.438,05 EUR v skladu z izplačano nagrado. Tožnica v tožbi navaja, da ni pridobila premoženja, kot ga navaja tožena stranka v odločbi, pri čemer pa svojih navedb ne konkretizira zakaj šteje, da je tožena stranka vrednost premoženja napačno ocenila. Iz odločbe BPP in sodbe sodišča prve stopnje jasno izhaja, da je tožnica v pravdi delno uspela, da je pridobila solastništvo na treh parcelah v k.o. ..., kakor tudi na premičninah, za katere je tožena stranka ocenila, da ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja znaša vsaj 3.166,00 EUR, kolikor znaša vrednost nepremičnin, medtem ko je zgolj pavšalna navedba tožeče stranke o napačno ugotovljeni višini premoženja neutemeljena, saj je tudi ni mogoče preizkusiti.

10. Dolžnost vračila iz proračuna izplačanih sredstev je določena neposredno v zakonu, če za to nastopijo v zakonu predpisani pogoji. Zato je bila tožena stranka ob ugotovitvi, da je tožeča stranka pridobila premoženje v zgoraj navedenem pravdnem postopku, v skladu z 48. členom ZBPP, dolžna izdati odločbo o vračilu prejetih sredstev porabljenih za zastopanje za brezplačno pravno pomoč.2

11. Izvršba, ki bi naj tekla na nepremično premoženje, nima vpliva na predmetno odločitev, saj 48. člen ZBPP jasno določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Iz spisovnega gradiva nedvomno izhaja, da je tožnica v pravdnem postopku delno uspela, da je bilo ugotovljeno solastništvo na zgoraj navedenih nepremičninah in premičninah, zaradi česar so tako izpolnjeni pogoji za zahtevek povrnitve stroškov, saj je pridobila premoženje in je iz tega razloga že plačane stroške tudi dolžna povrniti.

12. Pri navedeni zakonski določbi, ki obligatorno določa vrnitev plačanih sredstev iz BPP, pa ni določbe, ki bi dopuščala upoštevanje dohodkov zavezanca za vračilo, kot enega izmed kriterijev, saj določba 48. člena ZBPP dopušča zgolj presojo višine na novo prejetega premoženja, v kolikor je upravičenec do predhodno določene BPP v postopku delno ali v celoti uspel. 13. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker zatrjevana dejstva, da premoženje tožnice ni bilo pravilno ugotovljeno, niso bila izkazana in v zvezi s tem niso bili predlagani nobeni dokazi, in tako ob pravilni razlagi določbe 48. člena ZBPP niso pomembni za odločitev, zaradi česar je v posledici, v skladu z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

14. Ker je sodišče tožbo zavrnilo je tudi odločilo, da v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Primeroma enako izhaja iz sodne prakse Upravnega sodišča II U 252/2018-9 z dne 17. 4. 2019 in I U 2290/2018-5 z dne 11. 12. 2018. 2 Primeroma enako izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča X Ips 311/2015 z dne 5. 7. 2016.