Jedro

Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine po 123. členu ZPIZ-1 je vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine. Ta je bila tožnici priznana (in odmerjena) s pravnomočno odločbo tožene stranke.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo zavrnilnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do dela vdovske pokojnine po pokojnem možu, ki je bil uživalec invalidske pokojnine po ZPIZVZ. Ugotovilo je, da je bila tožnici z odločbo tožene stranke z dne 3. 12. 2003 priznana pravica do vdovske pokojnine po prvem odstavku 5. člena ZPIZVZ in ne po splošnem predpisu. Ker je bil tožničin mož upravičenec do pokojnine po ZPIZVZ, je tožnica lahko pridobila pravico do družinske pokojnine le po tem zakonu in ne po splošnih predpisih. Četudi se je tožena stranka sklicevala na 110. in 421. člen ZPIZ-1, to ne pomeni, da je bila tožnici vdovska pokojnina priznana tudi po ZPIZ-1. ZPIZVZ pa pravice do dela vdovske pokojnine ne zagotavlja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1. 3. Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tolmačenje sodišč vzpostavlja neustavno neenakost med upokojenci, ne da bi navedli za to razlikovanje razumne in stvarne razloge. Določbo četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 bi sodišče moralo razlagati tako, da se vdovi poleg starostne ali invalidske pokojnine prizna še 15 % zneska tiste vdovske pokojnine, ki ji je priznana na podlagi določil ZPIZ-1. Pogoj za upravičenost do dela vdovske pokojnine ni v tem, da gre za vdovo po osebi, ki je bila zavarovana po ZPIZ-1, pač pa, da je tej vdovi priznana vdovska pokojnina po določilih tega zakona. In tožnici je bila vdovska pokojnina priznana na podlagi 110. in 421. člena ZPIZ-1. 4. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Ker tožnica revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni preizkušalo.

5. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

6. Pri materialnopravni presoji je potrebno izhajati iz določb 123. člena ZPIZ-1, saj tožnica na podlagi tega člena uveljavlja del vdovske pokojnine po pokojnem možu. Zlasti je pomembna določba drugega odstavka tega člena, po kateri lahko vdova oziroma vdovec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do starostne ali invalidske pokojnine, uživa pokojnino, ki si jo sam izbere. Iz četrtega odstavka istega člena izhaja izjema od tega pravila, saj se lahko vdovi oziroma vdovcu, če je to zanj ugodneje, poleg pokojnine izplačuje tudi 15 % zneska vdovske pokojnine, pri čemer sme skupno izplačilo znašati največ 100 % povprečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu. Glede na takšno ureditev je osnovno vprašanje, ali je tožnica kot uživalka starostne pokojnine pridobila tudi pravico do vdovske pokojnine po svojem možu, ki je bil uživalec pokojnine po ZPIZVZ. Šele v primeru pozitivnega odgovora bi tožnici pripadala tudi pravica do dela vdovske pokojnine.

7. Glede na besedilo ZPIZVZ, kot je veljal v času odločanja pri toženi stranki in v času trajanja sodnega postopka, tožnica po pokojnem možu - uživalcu pokojnine po ZPIZVZ, ne bi bila upravičena do vdovske pokojnine. ZPIZVZ je namreč v 3. in 5. členu izrecno določal, da upravičenci po tem zakonu nimajo pravice do vdovske pokojnine in tudi po njihovi smrti njegovi družinski člani lahko pridobijo le pravico do družinske pokojnine. Ker je bila vdovska pokojnina, kot posebna pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejena šele v ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99), je razumljivo, da je že prej sprejeti ZPIZVZ tudi v 5. členu, ki glede pravic družinskih članov po smrti upravičenca do izplačevanja pokojnine po tem zakonu odkazuje na ureditev po splošnih predpisih, posebej ni omenjal. Šele z novelo ZPIZVZ-B (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bila tudi upravičencem po tem zakonu izrecno priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ vdovi oziroma vdovcu tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu po ZPIZVZ.

8. Toda v obravnavani zadevi gre za drugačen primer. Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine po 123. členu ZPIZ-1 je vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine. Ta je bila tožnici priznana (in odmerjena) s pravnomočno odločbo tožene stranke št. 34-9874357 z dne 3. 12. 2003, s tem, da je bilo odločeno, da se zaradi prejemanja ugodnejše (osebne) starostne pokojnine vdovska pokojnina ne izplačuje. Tožnici je bila vdovska pokojnina v letu 2003 lahko priznana in odmerjena le na podlagi ZPIZ-1 (lahko tudi napačno, toda pravnomočno), saj ZPIZVZ te pravica takrat (še) ni urejal. 9. Glede na to, da je bila tožnici po določbah ZPIZ-1 že pravnomočno priznana pravica do vdovske pokojnine in da je izbrala pravico do izplačevanja ugodnejše (osebne) starostne pokojnine, je sodišče neutemeljeno presodilo, da na podlagi 123. člena ZPIZ-1 ni upravičena do dela vdovske pokojnine.

10. Z novelo ZPIZVZ-B (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ vdovi oziroma vdovcu tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu po ZPIZVZ. Kot izhaja iz predloženih upravnih spisov je bila tožnici na podlagi nove zahteve od 1. 5. 2009 dalje pravica do izplačila dela vdovske pokojnine priznana.

11. Tožbeni zahtevek v tej zadevi pa se nanaša na odločitve tožene stranke, s katerima je bil zavrnjen njen zahtevek z dne 27. 12. 2006. Ker je bila taka odločitev nezakonita, je zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke utemeljen. Vendar mora sodišče v takem primeru na podlagi drugega odstavka 81. člena ZDSS-1 tudi odločiti o pravici in ne samo odpraviti izpodbijanih odločb, izjemoma pa lahko postopa tudi po določbah 82. člena ZDSS-1. Ker je bila tožnici vdovska pokojnina že odmerjena s pravnomočno odločbo in glede na jasne zakonske določbe o višini dela vdovske pokojnine, ni razloga za postopanje sodišča po 82. členu ZDSS-1. Ker pa je za pravilno materialno pravno odločitev dejansko stanje še nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 380. člena ZPP).