Jedro

Odločbo o prepovedi javne prireditve mora upravni organ vročiti organizatorju javne prireditve najpozneje dva dni pred nameravano prireditvijo in se šteje, da ni ovire za javno prireditev, če tega v navedenem roku ne stori (18. člen ZJSJP), to velja tudi za sklep o zavrženju vloge. Poziv na odpravo pomanjkljivosti vloge mora upravni organ vročiti tako, da je organizator javne prireditve pravočasno obveščen o tem. Bistveno je, da je stranki dana možnost za odpravo pomanjkljivosti njene vloge, stvar upravnega organa pa je, da izbere glede na naravo zadeve in pomanjkljivost vloge primeren rok in primeren način vročitve sporočila o pomanjkljivosti vloge (1. odstavek 68. člena in 3. odstavek 81. člena ZUP).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana številka ... z dne ... .

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Mestnega sekretariata za notranje zadeve mesta Ljubljana številka ... z dne ... s popravkom z dne ..., s katerim je le-ta kot nepopolno zavrgel tožnikovo vlogo z dne 09. 09. 1992 (prejeto 10. 09. 1992) za priglasitev javne prireditve - predstavo gledališča A. M. R., S. & C. z zabavnim večerom za ... s pričetkom ob 21. uri do predvidoma 03. ure naslednjega dne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ res določil tožniku kratek rok za dopolnitev nepopolne vloge ter da je tožnik obvestilo za dopolnitev vloge prejel po preteku roka, ki je bil določen za dopolnitev vloge in da je slednje mogoče šteti kot opravičen vzrok za zamudo. V delni dopolnitvi vloge za priglasitev javne prireditve se je tožnik opravičil za zamudo, vendar pa ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje. Prvostopni organ je pred prireditvijo poslano dopolnitev vloge prejel po prireditvi dne 18. 09. 1992. K določanju kratkega roka za dopolnitev vloge pa pristojni organ zavezujejo določbe 18. člena zakona o javnih shodih in javnih prireditvah, po katerih ima zelo kratek rok za celovito in pravno korektno presojo upravne zadeve, saj mora v primeru, da je potrebno javno prireditev prepovedati, organizatorju vročiti odločbo o prepovedi javne prireditve najpozneje dva dni pred napovedano prireditvijo, sicer se šteje, da ni ovire za javno prireditev. Iz navedenih razlogov tožena stranka meni, da je sklep prvostopnega organa o zavrženju nepopolne vloge v skladu z določbami 2. odstavka 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da 68. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa, kaj mora upravni organ v primeru pomanjkljive vloge storiti in kako to lahko stori. Materialni predpis, na katerega se tožena stranka v obrazložitvi odločbe sklicuje, nima posebnih procesnih določb, ki bi drugače kot ZUP urejale komuniciranje s strankami in pravila o rokih. Tožena stranka pri odločanju ni upoštevala določb ZUP. Ker je bil poziv za dopolnitev vloge tožniku vročen dva dni po izteku roka, v katerem bi moral vlogo dopolniti, ni mogoče šteti, da je upravni organ storil vse potrebno, da bi tožnik pomanjkljivosti v vlogi lahko odpravil. Ob takšnem stanju stvari tožena stranka tožnika ne more zavezovati k uporabi instituta vrnitve v prejšnje stanje, saj je bila zamuda povzročena z nezakonitim postopanjem upravnega organa prve stopnje. Izpodbijana odločba tožene stranke je zato nepravilna in nezakonita. Tožnik predlaga, da jo sodišče odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača navedbe v tožbi in navaja, da je prvostopni organ prejel poslano vlogo v četrtek 10. 09., v petek 11. 09. pa je stranki poslal dopis za dopolnitev vloge. Poštno pošiljko je pismonoša brez uspeha poskušal vročiti 15. in 16. septembra, nato pa jo je na predvideni dan prireditve dne 17. 09. izročil sosedu. Glede na to, da je prvostopni organ pravočasno zahteval dopolnitev vloge, do zamude ni prišlo zaradi nezakonitega postopanja tega organa. Vzroke za zamudo je mogoče iskati v objektivni okoliščini, da se poštne pošiljke ne vročajo vse dni v tednu ter v dejstvu, da tožniku ni bilo mogoče pravočasno vročiti zahteve za dopolnitev vloge in v kratkih zakonskih rokih, ki jih ima upravni organ na voljo za izpeljavo upravnega postopka. Ker je tožnik zahtevo za dopolnitev vloge prejel po poteku roka za dopolnitev, je zamuda nastala iz opravičenega vzroka in bi lahko predlagal vrnitev v prejšnje stanje v delni dopolnitvi vloge, ki jo je poslal na dan prireditve, vendar tega ni storil. Prireditev je organiziral klub opozorilu prvostopnega organa. Tožena stranka meni, da je njena odločba zakonita, v skladu z 2. odstavkom 68. člena ZUP in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 10. člena zakona o javnih shodih in javnih prireditvah (Ur. l. SRS, št. 20/73 in 42/86 ter Ur. l. RS, št. 8-412/90, v nadaljevanju zakon) organizator mora javno prireditev, za katero ni potrebno dovoljenje, priglasiti najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo. Odločbo o prepovedi javne prireditve mora upravni organ vročiti organizatorju javne prireditve najpozneje dva dni pred nameravano prireditvijo in se šteje, da ni ovire za javno prireditev, če tega v navedenem roku ne stori, (18.člen zakona). Kljub kratkemu roku ga je treba upoštevati. To po mnenju sodišča velja tudi za sklep o zavrženju vloge. Le-ta pa je bil tožniku vročen šele 22. 09. 1992, torej po napovedani javni prireditvi za 17. 09 1992, čeprav je tožnik v roku predložil vlogo, ki jo je upravni organ prve stopnje ocenil kot nepopolno. Prvostopni organ je tožnika sicer res takoj pozval, naj vlogo dopolni s podrobnejšo obrazložitvijo programa prireditve, z imenom odgovorne osebe za uporabo zvočnih naprav in zaradi trajanja prireditve še po 22. uri tudi z mnenjem krajevne skupnosti na podlagi 6. b člena odloka o prekrških zoper javni red in mir v Ljubljani (Ur. l. SRS, št. 14/75 in 42/86), vendar tega ni storil tako, da bi bil tožnik pravočasno obveščen o tem. Kratek rok in ta okoliščina pa ne moreta biti razlog za nespoštovanje določb ZUP, ki jih upravni organ mora uporabiti v skladu z določbami 1. odstavka 1. člena in 3. člena ZUP, ker navedeni zakon kot posebni zakon ne ureja vprašanj o ravnanju z vlogami strank in o vročanju. Tožena stranka se na 2. odstavek 68. člena ZUP izrecno sklicuje, vendar je zmotno njeno stališče, da bi moral tožnik, kljub temu da je pismeno zahtevo za dopolnitev vloge prejel šele dva dni po poteku določenega roka za dopolnitev, ob dopolnitvi vloge predlagati tudi vrnitev v prejšnje stanje. Ker ima po določbi 1. odstavka 68. člena ZUP upravni organ možnost stranki sporočiti pomanjkljivosti vloge tudi po telefonu in ker po določbi 3. odstavka 81. člena ZUP način vročitve določi organ, čigar spis je treba vročiti, tožnik pa je o roku za odpravo pomanjkljivosti bil obveščen po izteku tega roka in mu tako objektivno ni bila dana možnost odprave pomanjkljivosti, zanj po mnenju sodišča niso mogle nastati posledice po 2. odstavku 68. člena ZUP. Bistveno je, da je stranki dana možnost za odpravo pomanjkljivosti njene vloge, stvar upravnega organa pa je , da izbere glede na naravo zadeve in pomanjkljivost primeren rok in primeren način vročitve sporočila o pomanjkljivosti vloge. Iz navedenih razlogov je pritrditi tožniku, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ker torej tožena stranka iz navedenih razlogov ni pravilno uporabila zakona in je tudi iz ugotovljenih dejanskih okoliščin napravila napačen sklep glede dejanskega stanja in s tem kršila pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.