Jedro

Nasprotni udeleženec z navedenimi razlogi pristranskost očita le razpravljajoči sodnici, kar pa ni razlog za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča oziroma razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Ljubljani je v teku nepravdni postopek N 750/2018 zaradi dopustitve vstopa na podlagi 121. člena Stvarnopravnega zakonika in predloga za izdajo začasne odredbe.

2. Nasprotni udeleženec je v vlogi z dne 19. 11. 2019 (med drugim) podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki naj bo, kot navaja, izven Ljubljane, vendar ne na štajersko dolenjskem območju „zaradi delovanja sodnikov za določene direktorje“ oziroma „ker je Anton Panjan, predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, Novomeščan“. Predlog utemeljuje z navedbami, da mu razpravljajoča sodnica ni sposobna zagotoviti poštenega nepristranskega sojenja, kar naj bi izkazovala z vabilom na obravnavo, kjer želi nasprotnega udeleženca z njegovim zaslišanjem le „preslepiti“ glede poštenega nepristranskega sojenja, medtem ko izvajalci dosedanjih sanacij naj ne bi bili zaslišani.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Nasprotni udeleženec ni navedel razloga, ki bi narekoval presojo, da bi bil prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče smotrn, čeprav je ravno smotrnost ključna predpostavka delegacije pristojnosti. Zanjo ni navedel niti drugih tehtnih razlogov. Ti so med drugim podani, če bi se s prenosom delegacije zagotovila nepristranskost sojenja ali preprečila percepcija javnosti, da bi lahko bilo sojenje pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem pristransko. Nasprotni udeleženec z navedenimi razlogi pristranskost očita le razpravljajoči sodnici, kar pa ne predstavlja razloga za dvom v nepristranskost celotnega pristojnega sodišča in s tem razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.1

6. Vrhovno sodišče je zato predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

1 Glej sklep VS RS I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, v katerem je Vrhovno sodišče tudi pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri postopanju sodišča niti morebitna sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. .