Jedro

Glede na 1. točko 2. odstavka 4. člena ZST bi podani predlog dne 13.7.2002 za oprostitev plačila sodnih taks lahko veljal le za oprostitev plačila sodne takse za sodbo oziroma pritožbo (tožba je bila vložena 24.8.2001), in to tudi, če bi bil poslan, kot navajata tožeči stranki, že v mesecu aprilu leta 2002.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožečih strank za oprostitev plačila sodnih taks. Tožeči stranki sta pri sodišču prve stopnje dne 24.8.2001 vložili tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.7.2001, v kateri pa nista predlagali oprostitve plačila sodnih taks. Šele po večkratnih opominih sodišča prve stopnje na plačilo sodne takse za tožbo, sta tožeči stranki v dopisu z dne 13.7.2002 navedli, da sta že v aprilu poslali prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks (kar pa se v sodnem spisu, po ugotovitvi sodišča prve stopnje, ne nahaja) ter priložili odločbo o odmeri dohodnine za leto 2001 za tožnico A.K. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje citira določbe 3. odstavka 13. člena in 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja na podlagi podatkov v sodnem spisu oziroma tožbenih navedb, da tožeči stranki v tožbi nista podali predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Skladno z določbo 14. člena ZST sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja le za vloge in dejanja, za katera je obveznost nastala tega dne ali pozneje. Ker po določbi 1. točke 2. odstavka 4. člena ZST nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči, bi v obravnavanem primeru podani predlog v dopisu z dne 13.7.2002 tako lahko veljal le za oprostitev plačila sodnih taks za sodbo oziroma pritožbo, in to tudi v primeru, če bi bil poslan, kot navajata tožeči stranki, že v mesecu aprilu istega leta. Taksna obveznost za sodbo pa ni nastala, ker je bilo tožbi tožečih strank s sodbo ugodeno (U 269/2001-21 z dne 20.2.2004) in se zato sodna taksa za sodbo ne plača (pojasnilo k tar. št. 28 ZST).

Zaradi vsega navedenega sodišče prve stopnje predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožeči stranki navajata, da sta dne 12.4.2002 poslali prošnjo za oprostitev sodnih taks v vseh zadevah, ki se nanašajo nanju, tako na okrožno sodišče, kot tudi na okrajno in sodišče prve stopnje. Izvirnik priloge sta uspela dobiti le v enem izvodu in sta ga poslala okrožnemu sodišču, ostala sodišča pa obvestila, kje se nahaja. Okrožno sodišče je dne 15.4.2002 dostavilo dokumentacijo na okrajno sodišče. Če o tem niso obvestili sodišče prve stopnje, to ni njuna stvar. Poglavitno je, da so dokumenti v sosednji pisarni. Smiselno predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje se utemeljeno sklicuje na določbe 1. točke 2. odstavka 4. člena, 3. odstavka 13. člena in 14. člena ZST.

Tudi ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki izhajajo iz sodnega spisa, so po mnenju pritožbenega sodišča pravilne. Iz podatkov v sodnem spisu in iz tožbenih navedb namreč izhaja, da tožeči stranki v tožbi nista podali predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Pač pa sta to storili v dopisu z dne 13.7.2002. Glede na 1. točko 2. odstavka 4. člena ZST bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča podani predlog lahko veljal le za oprostitev plačila sodne takse za sodbo oziroma pritožbo, in to tudi v primeru, če bi bil poslan, kot navajata tožeči stranki, že v mesecu aprilu istega leta. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da taksna obveznost za navedeno sodbo z dne 20.2.2004 ni nastala, ker je bilo tožbi tožečih strank s sodbo ugodeno in se zato sodna taksa za sodbo ne plača (glej pojasnilo k tar. št. 28 ZST).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 72. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) in v zvezi z 2. odstavkom 107. členom ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

V skladu z določbo 2. odstavka 107. člena in v zvezi s 1. odstavkom 14. člena ZUS-1 je pritožbeno sodišče odločilo v tem upravnem sporu v senatu treh sodnikov.