Jedro

Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, velja po 238. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo takšne odločbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega referenta se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje.

Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa in ponovno vpiše plomba.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagatelja in potrdila sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je zemljiškoknjižna referentka zavrnila predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja na parc. št. 5446 k.o. P., na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v P. opr. št. P 72/2000 z dne 26.9.2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v K. opr. št. I Cp 75/2001 z dne 19.3.2002. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da listina, na podlagi katere predlaga predlagatelj vknjižbo lastninske pravice v svojo korist pri nepremičnini, ne dokazuje temelja pridobitve lastninske pravice, saj je s pravnomočno sodbo naloženo toženi stranki, to je v zemljiški knjigi vpisanemu lastniku, da izstavi ustrezno listino v korist tožnika, zato takšna pravnomočna sodba ne more biti podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja.

Proti takšni odločbi je vložil predlagatelj pritožbo. Sodišču prve stopnje očita vse pritožbene razloge. Opozarja na izrek izpodbijane sodbe in vztraja, da je takšna pravnomočna sodba primerna zemljiškoknjižna listina z vsemi zakonitimi pogoji - tudi intabulacijsko klavzulo, na podlagi katere bi sodišče moralo opraviti vpis v predlagateljevo korist. Stališče izpodbijanega sklepa je po mnenju predlagatelja v celoti zmotno. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in dovoli vpis.

Pritožba je utemeljena.

Stališče prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj ni predložil ustrezne listine, ki bi bila lahko podlaga za glavni vpis, je zmotno. Po 5. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1 se vknjižba pravic dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Prav to je s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v P. opr. št. P 73/2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v K. opr. št. I Cp 75/2001 naloženo toženi stranki J. G. B. iz T. V primeru, če je v izvršilnem naslovu naloženo, da je dolžan dolžnik podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, velja po 238. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, da je ta dolžnost izpolnjena s pravnomočnostjo takšne odločbe. Za izpolnitev obveznosti podati izjavo volje, ni potrebno izvesti posebnega izvršilnega postopka, saj se na podlagi določbe ZIZ takšna obveznost šteje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo odločbe, v kateri je dolžnost izjave volje vsebovana in tudi v sodni praksi ni sporno, da v primeru, če razpolaga stranka s takšnim izvršilnim naslovom, lahko predlaga vpis v zemljiški knjigi. To je tudi v konkretni zadevi predlagal predlagatelj, zato so pogoji glede listine, ki je lahko podlaga za vknjižbo, bili izpolnjeni in je drugačno stališče v izpodbijanem sklepu zmotno. Pritožbeno sodišče je iz tega razloga moralo utemeljeni pritožbi predlagatelja ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, saj sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča o tem, da predlagatelj ni predložil listine, ki bi dokazovala temelj za pridobitev lastninske pravice, ni ugotavljalo ostalih pogojev za vpis, predvsem pogoja iz 150. čl. ZZK-1, saj se pravnomočna sodba glasi zoper B. J. G., v predlogu za vpis pa se navaja, da je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi kot last L. B. V ponovnem postopku bo zato sodišče prve stopnje moralo preizkusiti ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za dovoljenost vpisa kot se predlaga. Na podlagi 5.točke prvega odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.