Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženko, da plača tožnici 289.711 SIT (1.208,94 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v preostalem delu. Po stališču sodišča je bila tožnica upravičena do denarnega zadoščenja za telesne bolečine v znesku 850.000 SIT (3.546,99 EUR), pri odločanju pa je bila upoštevana tudi revalorizirana vrednost zneska, ki ga je toženka do sojenja že plačala tožnici v zvezi z nepremoženjsko škodo.

2.Pritožbeno sodišče je delno ugodilo tožničini pritožbi proti prvostopenjski sodbi tako, da je zvišalo prisojeni znesek na 324.763 SIT (1.355,21 EUR) zato, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno upoštevalo revalorizacijo delnega plačila škode.

3.Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidentke je, da je upravičena do celotne zahtevane odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Sodišče bi ji zato moralo priznati še denarno zadoščenje v znesku 1,250.000 SIT (5.216,16 EUR). Revidentka očita sodiščema prve in druge stopnje, da pri odločanju nista dovolj upoštevali izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke. Poleg tega bi bilo treba upoštevati, da se tožnica pred obravnavanem dogodkom ni nikoli zdravila zaradi enakovrstne poškodbe in je bila zato prav obravnavana nezgoda sprožilni element, da so se degerativne spremembe v hrbtenici sploh začele manifestirati. Neutemeljeno naj bi bil zavrnjen odškodninski zahtevek zaradi duševnih bolečin. Tožnica pred nezgodo nikoli ni imela nobenih zdravstvenih težav zaradi degenerativno spremenjene hrbtenice. Od poškodbe dalje pa ima težave tako pri opravljanju gospodinjskih opravil in dela v P., kot tudi pri preživljanju prostega časa. V okviru pravilne uporabe materialnega prava bi moralo sodišče ob konkurenci vzrokov uporabiti teorijo adekvatne in ratio legis vzročnosti.

4.Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP je bila revizija poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ta pa na revizijo ni odgovorila.

5.Revizija ni utemeljena.

6.Revizija je bila vložena zaradi zmotne uporabe materialnega prava in je zato revizijsko sodišče pri odločanju vezano na tista relevantna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago sodbe pritožbenega sodišča(1). Relevantna dejanska ugotovitev sodišča je med drugim tudi, da tožničina poškodba (zvin vratne hrbtenice) ni bila sprožilni element tožničinih težav v zvezi z bolezenskim stanjem tožničine hrbtenice. Zaradi zvina vratne hrbtenice tožnica tudi nima posledic, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti in je že zato pravilna zavrnitev odškodninskega zahtevka za duševne bolečine.

7.Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin, ob podmeni, da je vsak posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak tudi specifično doživlja svoje telesno celovitost in posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih odškodninskih primerih. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno upoštevali obe načeli pri odmeri odškodnine za tožničine telesne bolečine. Satisfakcija v znesku 850.000 SIT (3.546,99 EUR) je povsem primerna glede na specifičnost tožničinih telesnih bolečin in neugodnosti v času zdravljenja, ki so opisane na 4., 5. in 6. strani sodbe prvostopenjskega sodišča (in upoštevane tudi pri odločanju pritožbenega sodišča o primernosti višine odškodnine). Odškodnina tudi ni prenizka glede na ustaljeno sodno prakso.

8.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo, ker pritožbeno sodišče pri odločanju ni zmotno uporabilo materialnega prava(2).

Op. št. (1): Primerjaj določbi tretjega odstavka 370. člena in 371. člen ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbo 378. člena ZPP.