Jedro

Tudi če sodišče zavrne tožbeni zahtevek, mora v izreku sodbe v celoti povzeti zahtevek oz. navesti njegovo vsebino. Če sodišče le odloči, da se tožbeni zahteek zavrne, na povzame pa njegove vsebine, je tak izrek nerazumljiv, kar predstvlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika. V izreku sodbe ni navedlo tožbenega zahtevka, ki ga je tožnik v 8 točkah modificiral s pripravljalno vlogo z dne 31.1.2000 (list.št. 8). Sodišče je ugotovilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje v skladu z določbo 106. člena ZPPSL, ki se uporabljajo v skladu s 182. členom citiranega zakona tudi v likvidacijskem postopku. Uporaba določb stečajnega postopka glede prenehanja delovnega razmerja z začetkom stečajnega postopka namreč ni posebej izključena iz določb ZPPSL, ki se nanašajo na likvidacijski postopek. Delavcem pa je zagotovljena tudi socialna varnost, saj pridobijo po prenehanju delovnega razmerja pravice po določbah Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 25/97, 10/98, 41/99 in 53/99 - ZJSRS), kar med drugim pomeni tudi izplačilo odpravnine. Likvidacije po določilih ZPPSL ni mogoče enačiti z likvidacijo po določilih ZGD, ki je prostovoljna in pomeni odločitev družbenikov o prenehanju dejavnosti in s tem prenehanje delovnih razmerij zaposlenim v smislu določb 36. e do f člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) in tak način prenehanja ni v nasprotju z določili konvencije MOD št. 158 in priporočila MOD št. 166. Ker je bilo prenehanje delovnega razmerja zakonito, je sodišče zavrnilo tudi nadaljnje premoženjske zahtevke. Zoper prvostopenjsko sodbo se je pritožil tožnik po pooblaščencu ne da bi opredelil formalne razloge, iz katerih se sme sodba izpodbijati v skladu s 1. odst. 338. člena ZPP, smiselno pa je iz pritožbenih navedb razvidno, da tožeča stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in s tem nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik meni, da je v konkretnem primeru šlo za redno likvidacijo po ZGD, ker je odločitev o prenehanju dejavnosti sprejel lastnik (občina) in Okrožno sodišče v Murski Soboti ni smelo izvajati postopka likvidacije po določbah ZPPSL, čeprav se je zoper navedeni sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti nihče ni pritožil. Ravnanje sodišča pomeni suspendiranje citiranih določb mednarodnih predpisov. Nezakonito vodenje likvidacijskega postopka ne sme vplivati na pravice delavcev. Tako bi delavcem lahko prenehalo delovno razmerje šele z odpovednim rokom najmanj šestih mesecev od dneva dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ne pa že na podlagi sklepa, vročenega isti dan, kot je prišlo do prenehanja delovnega razmerja. Tožnik še poudarja, da je vložil ugovor zoper sklep likvidacijskega upravitelja, vendar pa odločitve o tem ugovoru nikoli ni bilo in tožnik z njo tudi ni seznanjen. Tožeča stranka je zato pritožbenemu sodišču predlagala, da sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje oz. spremeni sodbo tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov tožeče stranke (nastalih v postopku pred prvostopenjskim sodiščem in v pritožbenem postopku). Pritožba je utemeljena. Po določbi 1. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, v konkretnem primeru torej smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP/99 in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu prvostopenjske sodbe v mejah določenih v 2. odst. 350. člena ZPP/99 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje je namreč v izreku sodbe navedlo le, da se tožbeni zahtevek zavrne, čeprav je tožnik postavil jasen tožbeni zahtevek tako v tožbi z dne 25.10.1999, kot v pripravljalni vlogi z dne 31.1.2000 (list.št. 8), s katero je tožbeni zahtevek razširil in zahteval tako razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 31.8.1998, ki ga je izdal likvidacijski upravitelj, reintegracijo, plačilo denarnih obveznosti za vse obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo (nadomestilo plače), obračun in odvod prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vpis delovne dobe v delovno knjižico, odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v znesku 433.902,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.10.1999 dalje do plačila, povračilo stroškov nastalih v postopku likvidacije v znesku 22.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.10.1999 dalje do plačila, izplačilo regresa za letni dopust za leto 2000 z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 1.8.2000 dalje do plačila ter stroškov prijave terjatve v likvidacijskem postopku zoper toženo stranko v zadevi opr.št. St ../99 v znesku 80.757,60 SIT in 19% DDV v znesku 15.344,00 SIT oz. skupno 96.102,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.1.2000 dalje do plačila ter povračilo stroškov postopka. Po določbi 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb postopka med drugim, če je izrek sodbe nerazumljiv. Razumljivost in jasnost izreka sodbe se presoja predvsem z vidika vsebine tožbe, kot je opredeljena v 1. odst. 180. člena ZPP, 2. člena ZPP, ki določa, da sodišče odloča v mejah postavljeni zahtevkov, kar velja zlasti za denarne zahtevke, 3. člena, ki opredeljuje, da stranke prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku, da lahko le-te umaknejo, priznajo in se glede zahtevkov poravnajo, načel v zvezi s pravnomočnostjo izreka sodbe (319. člen ZPP) in iz predpisane vsebine izreka sodbe, ki je določena v 3. odst. 324. člena ZPP. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, ki so bistveni sestavni del tožbe. Tožbeni zahtevek je namreč osrednja točka postopka, zato mora biti jasno oblikovan in v njem mora tožnik določno povedati kaj zahteva. V predmetni zadevi je tožnik tožbeni zahtevek jasno oblikoval, kar je razvidno iz vsebine tožbe in tudi pripravljalne vloge, zato je bila dolžnost sodišča, da v skladu s 3. odst. 324. člena ZPP v izrek sodbe povzame celoten tožbeni zahtevek, četudi ga je zavrnilo. Iz izreka mora biti jasno razvidno, kako je sodišče odločilo o celotnem tožbenem zahtevku. Sodišče prve stopnje v predmetni zadevi dejansko ni odločilo o tožbenem zahtevku, ker v izreku ni navedlo njegove vsebine. To pa pomeni, da je sam izrek nerazumljiv, podano pa je tudi neskladje med izrekom in obrazložitvijo, ker prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi navaja razloge zakaj je tožbeni zahtevek, (v izreku sicer neopredeljen) zavrnilo. Iz navedenega izhaja, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. člena 2. odst. 339. člena ZPP. Enako stališče je zavzelo že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi opr.št. VIII Ips 156/2000 z dne 6.2.2001. V skladu s 1. odst. 354. člena ZPP je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo, da bi v nadaljnjem postopku odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 1. odst. 166. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.