Jedro

Glede na dokazno breme poplačila drugega dolžnika in odsotnost zatrjevanja razloga v ugovoru zakaj ni mogel sam pridobiti od prvega dolžnika dokaze o poplačilu, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza s pozivom prvemu dolžniku o poplačilu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka.

II. Drugi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrglo kot prepozno pritožbo prvega dolžnika (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor drugega dolžnika (II. točka izreka). Dolžnikoma je naložilo, da morata v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti upniku 306,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da drugi dolžnik v ugovornih navedbah zatrjuje, da je bila terjatev s strani prvega dolžnika poplačana, vendar za pavšalne in dvomljivo napisane navedbe ni predložil dokazov, ki bi izkazovali poplačilo.

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi dolžnik po pooblaščenki iz razlogov zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je predlagal, da upnik vloži v spis ustrezna listinska dokazila, da so obveznosti prvega dolžnika do upnika v celoti nesporne in razumljive ter smiselno predlagal razveljavitev in odpravo sklepa ter zahteval dokazila o plačilu dolga. Drugi dolžnik z listinami ne razpolaga niti jih ni glavni (prvi) dolžnik dolžan izročiti hipotekarnemu (drugemu) dolžniku, saj ni prevzel terjatve oziroma ni odkupil terjatve od glavnega dolžnika. Je pa drugi dolžnik predlagal izvedbo dokaza in najmanj upnik bi bil dolžan v spis vložiti detajlni obračun obveznosti glavnega dolžnika, saj ima hipotekarni dolžnik interes, da je seznanjen s stanjem dolga, saj bo v primeru prodaje na dražbi ali drugače v presežku poplačila dolgovanih obveznosti prejel več ali manj, odvisno od obveznosti glavnega dolžnika.

3. Prvi dolžnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da so se obveznosti do upnika plačevale na več načinov. Od plačil je minilo daljše obdobje in je pridobitev dokazil rahlo otežena, tudi zaradi pretekle epidemije.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drugi dolžnik neutemeljeno navaja, da je v dokaz ugovorne trditve o poplačilu dolga predlagal, da upnik predloži ustrezna listinska dokazila. V ugovoru z dne 14. 5. 2018 je predlagal, da sodišče pozove prvega dolžnika, da predloži dokaze o plačilu dolga do upnika (list. št. 63 spisa). V skladu s prvim odstavkom 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. Zakaj drugi dolžnik ni mogel sam pridobiti listin od prvega dolžnika v ugovoru ni zatrjeval1. Oba imata v tem postopku isti interes, da se obranita izvršbe. Določbe 227. člena ZPP o naložitvi drugi stranki, da predloži listino, velja za stranko z nasprotnim interesom2, tu upnikom. Glede na dokazno breme poplačila drugega dolžnika in odsotnost zatrjevanja razloga v ugovoru zakaj ni mogel sam pridobiti od prvega dolžnika dokaze o poplačilu3, sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza s pozivom prvemu dolžniku o poplačilu. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor drugega dolžnika.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

7. Drugi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Po podatkih AJPES je med direktorjem prvega dolžnika in direktorico drugega dolžnika sorodstvena povezava, saj imata isti priimek. Oba sta tudi družbenika dolžnikov, s tem da je v prvem dolžniku dodatno še en družbenik, ki je ima prav tako isti priimek kot ostala dva. 2 Gre za edicijsko dolžnost nasprotne stranke (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 428). 3 V primeru plačil(a) med postopkom in odsotnosti upnikovega (delnega) umika predloga za izvršbo ima dolžnik v zakonu urejeno možnost pravnega sredstva.