Jedro

Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ).

Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Ugovoru dolžnika se ugodi in se sklep o izvršbi v III. in IV. točki izreka razveljavi ter predlog za izvršbo zavrže tudi v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnini z ID znakom X-440/9-0 in X-440/10-0.“

II. Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) in odločilo, da upnica sama krije stroške odgovora na ugovor (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi izpodbija odločitev o zavrnitvi ugovora (I. točka izreka) in navaja, da je isto sodišče v zadevi In 993/2012 s sklepom z dne 19. 11. 2015 odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi, ker upnica ni reagirala na ugovor dolžnikove žene, ki je uveljavljala svojo v zemljiško knjigo še ne vpisano lastninsko pravico na nepremičninah, predmetih izvršbe. Meni, da sodišče sedaj ne bi smelo odločiti drugače o isti stvari in dovoliti izvršbe na nepremičnine v lasti njegove žene. Predlaga razveljavitev sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnica v odgovoru na pritožbo v bistvenem pojasnjuje, da je bil v času izdaje sklepa o izvršbi in opravljene zaznambe izvršbe dolžnik kot edini lastnik vpisan v zemljiško knjigo na nepremičninah, predmetih izvršbe, zato zaznamba izvršbe in vpisana hipoteka dopuščata izvršbo za uveljavitev dolžnikove terjatve. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Mariboru In 993/2012 z dne 19. 11. 2015, izdan o ugovoru tretje, ni ovira za obravnavani postopek izvršbe na nepremičnini z ID znakom X-440/9-0 in X-440/10-0. Sodišče prve stopnje je pri tem zmotno uporabilo določilo drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Na navedeno negativno procesno predpostavko pravnomočno razsojene stvari mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti sodišče prve stopnje postopka in tudi sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kot absolutno bistveno kršitev postopka (12. točka drugega odstavka 339. člena in drugi odstavek 350. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti sodne odločbe je kot načelo ustavna kategorija (158. člen Ustave), ki zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.(1) Pravilo, ki služi temu cilju, je prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, ki je tudi sestavni del pravice do učinkovitega sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave).(2) Materialno pravnomočna sodna odločba veže stranke in sodišče.(3) Pravnomočnost kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva je močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami).(4)

7. V ustavnosodni praksi je že zavzeto stališče, da institut pravnomočnosti ne nasprotuje upnikovi pravici do učinkovitosti izvršilnega postopka (kot elementu pravice do učinkovitega sodnega varstva) in ni v nasprotju z ustavo, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku. V sklepu št. Up-206/02 z dne 24. 6. 2003 je Ustavno sodišče obravnavalo pravnomočnost odločitve o ustavitvi postopka zaradi poplačila terjatve,(5) v sklepu št. Up-397/05 z dne 13. 6. 2005 pa je obravnavalo pravnomočnost odločitve o ugovoru tretjega. Institut pravnomočnosti je upoštevalo tudi Vrhovno sodišče v zvezi s sklepom o ustavitvi izvršbe na določen izvršilni predmet, ko je z razlago učinkov pravnomočnosti možnost uspeha predloga za izvršbo na isti izvršilni predmet, na katerega je bila izvršba že pravnomočno ustavljena, pogojevalo s spremenjenimi okoliščinami, s katerimi se preseže meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na ta isti izvršilni predmet.(6)

8. ZIZ posebej ne ureja materije pravnomočnosti in pravila prepovedi ponovne odločitve o isti stvari, zato je v izvršilnem postopku pravilno smiselno uporabiti določila ZPP. Takšna uporaba pa zahteva razlago, ki upošteva pojasnjen ustavni namen nespremenljivosti pravnomočno urejenih pravnih razmerij in posebnosti sistema izvršilnega prava.(7) Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Tak zahtevek vsebuje zahtevo za uporabo prisilnih sredstev določene vsebine (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe) za uveljavitev terjatve.(8) Izvršilno sodišče vsebinsko odloči o zahtevku za izvršbo s sklepom o izvršbi (prvi odstavek 44. člena ZIZ), tega pa lahko izpodbija tudi tretji, ki zatrjuje na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, in zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Posledica ugoditve ugovoru tretjega je zavrnitev s strani upnika predlaganega sodnega varstva.(9) S tem izvršilno sodišče vsebinsko odloči, da upnik nima pravice, da se poseže na določen izvršilni predmet. Takšna odločitev postane ne samo formalno, ampak tudi materialno pravnomočna, s tem pa je podana tudi zahteva po spoštovanju prepovedi ponovne odločitve o isti stvari.

9. V zadevi In 993/2012 je izvršilno sodišče že pravnomočno ugodilo ugovoru tretjega (sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 11. 2015, zoper katerega upnik ni vložil pritožbe), ki se je nanašal na iste izvršilne predmete, na katere je sodišče v obravnavanem novem izvršilnem postopku dovolilo izvršbo (nepremičnini z ID znakom X-440/9-0 in X-440/10-0). S tem je odločilo ponovno o isti stvari. Identičnost je v zvezi s pravnomočnostjo pravilno presojati glede zahtevka za izvršbo, o katerem je odločeno, v povezavi z dejansko podlago, ki jo je upoštevalo sodišče pri pravnomočni odločitvi (ekvivalenčna teorija).(10) V zadevi In 993/2012 je sodišče utemeljilo pravnomočno odločitev na dejstvu obstoja originarno pridobljene lastninske pravice tretje, ki v zemljiški knjigi ni bila vpisana kot lastnica obravnavanih nepremičnin (sklop dejstev, da sta nepremičnini v skupni lastnini tretje in dolžnika kot zakoncev, čeprav je bil dolžnik vpisan kot edini lastnik). Upnica, ki je vložila zoper istega dolžnika v novem, sedaj obravnavanem izvršilnem postopku predlog za izvršbo, s katerim je zahtevala izvršbo za uveljavitev iste terjatve na istih nepremičninah, v predlogu za izvršbo ni zatrjevala nobenih spremenjenih okoliščin glede lastništva navedenih izvršilnih predmetov, s čimer bi presegla meje pravnomočnosti sklepa o ugovoru tretjega.(11)

10. Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar). Nenazadnje bi se izvotlil tudi pomen določila prvega odstavka 65. člena ZIZ, ki opredeljuje pravne posledice upnikovega strinjanja z ugovorom ali opustitve vložitve odgovora na ugovor, če bi lahko upnik zaobšel svojo neaktivnost oziroma celo izrecno soglasje z ugovorom tretjega z vložitvijo novega predloga za izvršbo, ki bi ga lahko vložil tudi že naslednji dan po pravnomočnosti sklepa o ugovoru tretjega.(12) Ne samo, da bi takšna neomejena možnost novega predloga za izvršbo nasprotovala načelu resnicoljubnosti in pošteni uporabi pravic (11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ampak bi prizadela tudi učinkovitost sodnega varstva tretjega (prvi odstavek 23. člena Ustave). Razumevanje učinkov pravnomočnosti sklepa o ugovoru tretjega na način, ki dopušča neomejeno obremenjevanje tretjega z novimi izvršilnimi postopki, v katerih bi vedno znova moral braniti svoj pridobljeni pravni položaj, je po pojasnjenem nesprejemljivo.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnica, ki ni uspela v pritožbenem postopku, do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo ni upravičena (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o dolžnikovih pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Bistvo pravnomočnosti je utrditev pravnega razmerja zaradi zaupanja v pravo kot del načela pravne države (2. člen Ustave); s pravnomočnostjo se zagotavlja pravna varnost, stabilnost in učinkovitost celotnega družbenega reda. Glej Jerovšek T. in Kovač P. v: Komentar Ustave Republike Slovenije, dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana, 2011, str. 1405 in nasl. Op. št. (2) : Glej 7. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-1004/11 z dne 8. 11. 2012. Op. št. (3) : Materialno (vsebinsko) pravnomočne (v pomenu vezanosti strank in sodišča) postanejo le tiste sodne odločbe, s katerimi stranke pridobijo določene pravice ali so jim naložene obveznosti, zanje pa velja prepoved odločanja o isti stvari (negativna funkcija), kar ni primer za odločbe, ki postanejo le formalno pravnomočne. Jerovšek T. in Kovač P. v: nav. delo, str. 1407. O formalni in materialni pravnomočnosti glej tudi Wedam Lukić D. v: Zakon o pravdnem postopku, zakon s komentarjem, Uradni list in GV založba, Ljubljana, 2009, 3. knjiga, str. 148 in nasl. Op. št. (4) : Le izjemoma se v pravnomočno odločitev sme poseči z izrednimi pravnimi sredstvi zaradi odprave najtežjih kršitev.

Op. št. (5) : Upnik kot ustavni pritožnik je zatrjeval, da njegova terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, v predhodnem postopku še ni bila v celoti poplačana, zato je vložil nov predlog za izvršbo, saj naj bi bili izračuni sodišča v predhodnem pravnomočno ustavljenem izvršilnem postopku napačni. Izvršilno sodišče je tak nov predlog za izvršbo zavrglo z uporabo pravila prepovedi ponovne odločitve o isti stvari. Glej tudi VSL sklep I Ip 3476/2009 z dne 2. 6. 2010, ki upošteva navedeno ustavnosodno prakso. Pojasnjeno stališče Ustavnega sodišča z uporabo pravila prepovedi odločanja o isti stvari širi domet pravnomočnosti preko posameznega izvršilnega postopka, kar je značilno za učinke materialne pravnomočnosti. S tem je preseženo razumevanje, da je upnik povsem neomejen v sprožanju novih izvršilnih postopkov v isti stvari (to razumevanje se je oblikovalo na stališču, da sprejete odločitve v izvršilnem postopku, tudi sklep o ustavitvi, učinkujejo le za konkretni postopek).

Op. št. (6) : Sklep II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2012. Vrhovno sodišče je navedeno stališče zavzelo sicer v zvezi z odločanjem izvršilnega sodišča znotraj istega postopka o ponovnem predlogu za izvršbo na ustavljeno izvršilno sredstvo. Pri tem je tudi obravnavalo specifično situacijo, ko je štelo upnikovo neaktivnost v postopku, ki je povzročila ustavitev postopka na določeno izvršilno sredstvo, sorodno upnikovemu umiku predloga za izvršbo. V primeru umika pa sodišče ustavi postopek iz procesnega razloga in ne sprejme vsebinske odločitve (ni materialne pravnomočnosti), zato je upnik neomejen pri vložitvi novega predloga za izvršbo z identično vsebino (tretji odstavek 43. člena ZIZ).

Op. št. (7) : Pravna teorija opozarja, da gre za enega najbolj problematičnih institutov, še zlasti na področju nepravdnih postopkov, o katerem so se razvila različna pravna stališča (tudi odklonilno stališče do materialne pravnomočnosti v izvršilnem postopku), vendar v novejši pravni teoriji prevladuje stališče, da je mogoče za pravnomočnost odločb v nepravdnem postopku uporabljati pravila s področja pravdnega postopka, tako tudi za izvršilni postopek. Več o tem Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 175 in nasl. Op. št. (8) : Več o tem Orož D., Časovne meje dovolitve dodatne izvršbe, Pravosodni bilten št. 1/2015, str. 193 in 194. Op. št. (9) : Vsebinska odločitev o ugovoru tretjega kot pravnem sredstvu ni samostojna odločitev, ampak je vedno v zvezi s sklepom o izvršbi, s katerim je vsebinsko odločeno o upnikovem predlogu (zahtevku) za izvršbo.

Op. št. (10) : Dejanska podlaga se nanaša na sklop dejstev istega historičnega dogodka. Več o istovetnosti zahtevka in teoretičnih spoznanjih v povezavi s pravnomočnostjo Wedam Lukić D. v: nav. delo, str. 161 in nasl. Op. št. (11) : Upnica je sama še v odgovor na pritožbo pojasnila, da v času izdaje sklepa o izvršbi in zaznambe obravnavane izvršbe (torej tudi v času podaje predloga za izvršbo) še ni prišlo do spremembe. Še vedno naj bi bil v zemljiški knjigi, kot je bilo to v predhodnem postopku, dolžnik vpisan kot edini lastnik. Upnica bo lahko uspešno vložila nov predlog za izvršbo šele z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je prišlo do spremembe lastništva tako, da obe obravnavani nepremičnini nista več skupna lastnina tretjega in dolžnika kot zakoncev, ampak je po izdaji sklepa o ugovoru pridobil dolžnik samostojno (so)lastninsko pravico (velja milejši standard dokazovanja spremenjenih okoliščin). Le sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje, kot je bilo podano že v predhodnem izvršilnem postopku In 993/2012, ne pomeni navedbe spremenjene okoliščine.

Op. št. (12) : V zadevi In 993/2012 upnica ni v zakonskem roku odgovorila na ugovor tretje, nato pa je v kratkem času po pravnomočnosti sklepa o ugovoru vložila nov predlog za izvršbo.