Jedro

Plačilo sodne takse v enkratnem znesku bi lahko bistveno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegova družina. Redni prilivi na družinskega člana niso visoki in po ugotovitvi sodišča prve stopnje dosegajo le znesek 552,23 EUR. Tožnik je imel sicer na svojem računu na dan 18. 8. 2023 pozitivno stanje v višini 5.548,50 EUR, kar pa za plačilo takse ne zadošča, za morebitno prodajo nepremičnine pa je potreben določen čas. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo, da lahko tožnik takso plača v 5 mesečnih obrokih po 1.305 EUR. S tem bo zagotovljeno, da preživljanje tožnika in njegove družine ne bo ogroženo, saj bo del obrokov lahko poravnal iz sredstev, s katerimi že razpolaga, imel pa bo tudi dovolj časa, da si z vnovčenjem (dela) premoženja, s katerim družina razpolaga, zagotovi še dodatna sredstva za plačilo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tč. III izreka spremeni tako, da se tožniku dovoli plačati sodno takso v višini 6.525 EUR v petih (5) zaporednih mesečnih obrokih po 1.305 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženke za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Tožnik zoper odločitev vlaga pritožbo. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišču očita, da ni upoštevalo usmeritev 13. čl. ZBPP,1 na katerega napotuje 11. čl. ZST-1.2 Izračun o povprečnem prilivu na transakcijski račun tožnika je napačen, saj pri izračunu sodišče ni upoštevalo družinskih članov tožnika. Ugotovljen znesek bi moralo deliti s 4. Pravilen znesek je zato 690,29 EUR, ki je pod 2-kratnikom minimalnega dohodka, to je pod zneskom 930,86 EUR. Izpostavlja tudi to, da ne gre za redne prilive in tožnik v prihodnjih mesecih nakazil ne bo prejemal. Podredno meni, da je upravičen vsaj do obročnega plačila, saj tožnik poleg sebe preživlja še tri družinske člane. Plačilo takse v višini 6.525 EUR, bo občutno zmanjšalo sredstva, ki jih ima na voljo za preživljanje, saj taksa za več kot 20 % presega razpoložljivo stanje na bančnem računu.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi 1. in 2. odst. 11. člena ZST-1 lahko sodišče stranko oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Po 5. odst. istega čl. mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja, po 6. odst. pa sodišče (ne glede na 1. odst. 11. čl.) v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se po 1. odst. 12a čl. ZST-1 ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, pri čemer se po 2. odst. istega člana pri tem uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ne glede na določbe teh dveh odst. pa se po 3. odst. iste določbe pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik živi z zunajzakonsko partnerko in tremi otroki, ki sta jih starša še dolžna preživljati. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga je bil tožnik zaposlen, povprečen priliv na njegov račun pa je v tem času znašal 2.761,14 EUR. Na dan 18. 8. 2023 je bilo na tem računu 5.548,50 EUR. Tožnik ima v lasti tudi dve nepremičnini v skupni vrednosti 17.521 EUR. Tožnikova partnerka je lastnica osebnega vozila v vrednosti 8.000 EUR ter lastnica treh nepremičnin v skupni vrednosti 14.280 EUR. Slednja ima sicer v lasti tudi stanovanje na naslovu ..., vendar te nepremičnine sodišče pri ugotavljanju premoženjskega stanja ni upoštevalo, ker tožnik in njegova partnerka v njem živita. Taksa, ki jo je tožnik dolžan plačati, znaša 6.525 EUR.

6. Pritožnik sodišču neutemeljeno očita, da pri ugotovljenih povprečnih mesečnih prilivih na njegov račun ni upoštevalo družinskih članov, saj je iz razlogov v tč. 6 ter opombe 1 razvidno, da mesečni dohodek na družinskega člana znaša 552,23 EUR. Te prilive je utemeljeno štelo kot redne prilive. Kot je v izpodbijanem sklepu pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil tožnik z dopisom z dne 14. 9. 2023 (list. št. 32) pozvan, da prilive pojasni in predloži o tem pisna dokazila. Na dopis je sicer odgovoril, vendar svojih trditev, da gre za izredna nakazila, ni z ničemer izkazal. 7. Drži sicer, da povprečni dohodek na družinskega člana, ob upoštevanju ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so povzete v 5. tč. tega sklepa, ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalne plače, a pritožnik ob sklicevanju na 6. odst. 11. čl. ZST-1 ter 13. čl. ZBPP spregleda, da je po določbi 14. čl. ZBPP v zvezi z 1. odst. 27. člena ZSVarPre3 pravica do brezplačne pravne pomoči izključena, če prosilec oziroma družina razpolaga s premoženjem, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 22.336,32 EUR.4 Tožnik in njegova partnerka pa imata v lasti več nepremičnin, katerih skupna vrednost (brez upoštevanja vrednosti stanovanja v katerem živita) ta znesek bistveno presega, saj znaša 31.801 EUR, trditev, da z njimi ni mogoče razpolagati (3. odst. 14. čl. ZBPP in 3. odst. 12a čl. ZST-1) pa tožnik ni ponudil. To pomeni, da 6. odst. 11. člena ZST-1 v konkretnem primeru ne daje podlage za taksno oprostitev.

8. Glede na vsa v uvodu povzeta dejstva pritožbeno sodišče soglaša, da kljub relativno visoki taksi, ni pogojev, da bi bil tožnik v tem postopku (delno ali v celoti) oproščen njenega plačila.

9. Pritožbeno sodišče pa soglaša, da bi plačilo takse v enkratnem znesku lahko bistveno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegova družina. Redni prilivi na družinskega člana niso visoki in po ugotovitvi sodišča prve stopnje dosegajo le znesek 552,23 EUR. Tožnik je imel sicer na svojem računu na dan 18. 8. 2023 pozitivno stanje v višini 5.548,50 EUR, kar pa za plačilo takse ne zadošča, za morebitno prodajo nepremičnine pa je potreben določen čas. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo, da lahko tožnik takso plača v 5 mesečnih obrokih po 1.305 EUR. S tem bo zagotovljeno, da preživljanje tožnika in njegove družine ne bo ogroženo, saj bo del obrokov lahko poravnal iz sredstev, s katerimi že razpolaga, imel pa bo tudi dovolj časa, da si z vnovčenjem (dela) premoženja, s katerim družina razpolaga, zagotovi še dodatna sredstva za plačilo.

10. Pritožba je glede na obrazloženo delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato v zgoraj navedenem obsegu ugodilo in sklep v tč. III izreka na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP5 v zvezi z 3. odst. 1. čl. ZST-1 spremenilo tako, da je dovolilo obročno plačilo takse v petih enakih obrokih. V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 3. odst. 1. čl. ZST-1 potrdilo.

1 Zakon o brezplačni pravni pomoči. 2 Zakon o sodnih taksah. 3 Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. 4 Glej tudi odločbe VSL II Cp 1714/2022, I Cp 996/2022, II Cp 597/2023 in druge. 5 Zakon o pravdnem postopku.