Jedro

ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve BPP za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, zato mora organ za BPP pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati tudi, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 81/2013-6 z dne 11. 3. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora, skupaj z 20 % DDV, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obresti, vse v 15 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 81/2013-6 z dne 11. 3. 2013 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju organ za BPP) odločil, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnica dne 27. 2. 2013 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za založitev predujma za začetne stroške osebnega stečaja, s prilogami. V obrazložitvi je pojasnjeno, da je organ za BPP tožnico zaradi razjasnitve zadeve za dne 8. 3. 2013 povabil na razgovor, kjer je nato ob 9.45 uri prošnjo za BPP pisno umaknila. Tožnica namreč na vprašanje, kolikšen je njen skupni dolg, ni vedela točnega odgovora. Povedala je, da na seznamu banke o dospelih obveznostih ni zapisana višina dolga, ni pa izveden čistopis, ki bi zajel samo neplačane obveznosti. Tako so lahko na seznamu že plačane obveznosti. Tožnica pa je ob 11.25 uri ponovno pristopila in umaknila izjavo o umiku prošnje in bila takrat tudi seznanjena, da se presoja vsaka prošnja posebej po razumnosti.

Organ za BPP se nato sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer na člene od 11 do 24. Po teh določbah mora prosilec za BPP za dodelitev le-te kumulativno izkazati dva pogoja, in sicer finančno materialni (t.i. Subjektivni) kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu s 24. členom ZBPP. Tako zadeva zlasti ne sme biti očitno nerazumna oziroma mora imeti prosilec v zadevi izglede za uspeh in je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Nato pojasni, da tožnica prosi za dodelitev BPP v zadevi osebnega stečaja, in sicer za založitev predujma za začetne stroške osebnega stečaja. Tožnica je sicer prejemnica denarne socialne pomoči po odločbi CSD Krško za obdobje od 1. 2. 2013 do 30. 4. 2013 v znesku 7,45 EUR, ki pa je po 3. točki prvega odstavka 101. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, izvzeta iz prisilne izvršbe. Sklicuje se na Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki v 382. členu določa namen postopka osebnega stečaja. Slednji se vodi z namenom, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Glede na navedeno organ za BPP ugotavlja, da je uvedba postopka osebnega stečaja nad premoženjem prosilke nerazumna, saj ta ne razpolaga s premoženjem, niti ne prejema dohodka, kar bi omogočalo kakršnokoli poplačilo upnikov (denarna socialna pomoč je izvzeta iz stečajne mase). S tem pa zakonski namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Ugotavlja, da je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja iz razlogov ekonomičnosti, saj bi uvedeni osebni stečaj povzročil nesorazmerno visoke stroške in s tem prošnja ne opravičuje dodelitve BPP. Ker je s tem zahteva tožnice nerazumna, je bila vloga za BPP zavrnjena.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. Navaja, da je organu za BPP predložila izpisek bančnega računa, iz katerega je bilo možno razbrati višino dolga, ki ga ima do upnikov. Pojasni, da je tožnica dolžnica A. d.o.o. za znesek 10.696,98 EUR iz naslova lizinga za osebni avtomobil. Tega je namreč vzela tožnica na svoje ime, a za račun prijateljice B.B., ki tedaj ni mogla dobiti lizinga. Ker pa B.B. tožnici za lizing ni plačevala, je tožnica zahtevala, da se osebni avtomobil, vzet na lizing, vrne. Osebni avtomobil je bil nato sicer vrnjen, tožnica pa je kljub vračilu prejela sklep o izvršbi, po katerem je dolžna plačati skoraj celoten avtomobil v višini 10.696,98 EUR. Tožnica je iz naslova zavarovanja avtomobila dolžnica tudi napram C. d.d. v višini 698,41 EUR. Tožnica je sicer zoper B.B. nato vložila tožbo na Okrajno sodišče v Novem mestu, a je bilo tožbi le delno ugodeno, zaradi česar je tožnica vložila pritožbo. Tožnico dolg napram A. d.o.o. in C. d.d. močno obremenjuje, zlasti, ker ne gre za njen dolg. Poudarja, da sama nima in nikoli ni imela niti vozniškega izpita in je v stiski le zato, ker je hotela pomagati prijateljici.

Ne strinja se z obrazložitvijo organa za BPP, da je uvedba postopka osebnega stečaja nad premoženjem prosilke nerazumna, saj prosilka ne razpolaga s premoženjem, niti ne prejema dohodka, kar bi omogočalo kakršno koli poplačilo upnikov tožnice. Meni, da se je organ za BPP, ne glede na 382. člen ZFPPIPP preozko oprl zgolj na enega od namenov postopka osebnega stečaja. Sklicuje se na strokovni članek Tomaža Keresteša, Osebni stečaj potrošnika in ekonomska analiza spodbud (Podjetje in delo, 2010, št. 4, str. 446), v katerem je navedeno, da je klasični cilj stečajnega postopka zagotavljanje določene stopnje pravičnosti pri delitvi dolžnikovega premoženja, kadar celota ne zadošča za kritje vseh njegovih obveznosti. Vendar pa namen osebnega stečaja ne more biti zgolj doseganje enakega obravnavanja vseh dolžnikovih upnikov in preventivno preprečevanje povzročanja škode. To je lahko cilj osebnega stečaja nad podjetniki in zasebniki, ne pa tudi potrošniki.

Tožnica je stara 34 let in se je v situaciji prezadolženosti znašla po spletu okoliščin, ki so jo privedle do točke, ko se zaveda, da praktično nikoli ne bo mogla zaživeti brez bremena dolga in izvršb. Nedvomno njen dolg do upnikov narašča hitreje, kot ga bo lahko plačevala. Tožnica namreč, glede na svoje pridobitne zmožnosti, ob upoštevanju, da mora skrbeti še za mladoletnega sina in da je tudi njen partner v postopku osebnega stečaja, nikoli ne bo zaslužila toliko, da bi lahko odplačevala dolg v večjih zneskih, medtem zamudne obresti in stroški izvršbe naraščajo. Tožnica bi v primeru, če bi ji bila dodeljena BPP za kritje začetnih stroškov predujma, lahko predlagala tudi odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja. Pogoje za odpust obveznosti določa 399. člen ZFPPIPP in jih tožnica izpolnjuje, tako da bi se po izteku preizkusne dobe lahko razbremenila bremena dolgov, zaradi katerih je prezadolžena. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in samo odloči v zadevi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavnem primeru organ za BPP sicer pravilno navaja, da se pri presojanju upravičenosti do BPP upoštevajo določbe ZBPP, ki v 24. členu kot pogoj določajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ali nanje odgovarjati (vsebinski pogoj). Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da je ta stranka zlorabila možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Tožena stranka se pri svoji odločitvi, da se ni razumno udeleževati postopka ali v postopku vlagati pravna sredstva, sklicuje na 382. člen ZFPPIPP in zaključi, da je uvedba postopka osebnega stečaja nad premoženjem tožnice nerazumna, saj ta ne razpolaga s premoženjem, niti ne prejema dohodka, kar bi omogočalo kakršnokoli poplačilo upnikov. Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, pa je tožnica ob vložitvi prošnje na podlagi (sicer nepravnomočne) sodbe Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 107/2012 z dne 14. 2. 2013, imela terjatev do B.B. v višini 5.743,70 EUR z obrestmi, kar tudi predstavlja premoženje. Ker pa je organ za BPP v tem primeru prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnil, ne da bi se opredelil tudi do obstoja navedene terjatve in ugotavljal izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP, pa je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.

Ob tem pa sodišče še pripominja, da je pri odločanju o dodelitvi BPP za začetek postopka osebnega stečaja treba presojo razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh opraviti skozi prizmo sistemske ureditve in namena instituta osebnega stečaja in odpusta obveznosti ter instituta BPP. Po določbi 379. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, kot to določa šesti odstavek 383.a člena ZFPPIPP, se namreč poleg tega, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti. Temu pa služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku (enako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013). Ker tudi ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve BPP za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (četrti odstavek 383.a člena ZFPPIPP), mora organ za BPP pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati tudi, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Po oceni sodišča je bilo tako v obravnavanem primeru dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, posledično pa je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. Sodišče je zato tožbi ugodilo, odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. Ta mora v ponovnem postopku glede na stališča te sodbe v roku 60 dni o zadevi ponovno odločiti. Predlogu za odločanje v sporu polne jurisdikcije sodišče ni sledilo, ker niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1. Sodišče je na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških in višini le-teh temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu. Ker je tožnika zastopal odvetnik, je sodišče priznalo stroške v višini 350,00 EUR skupaj z 20 % DDV. Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.