Jedro

Plačilo takse je procesna predpostavka za obravnavanje vloge, ki pa ni bila podana.

Za taksno oprostitev za tožbo bi moral namreč tožnik zaprositi najkasneje v 15 dneh po vročitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za tožbo, česar pa ni storil. Tožnik sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v roku ni plačal, pri čemer je bil opozorjen na pravne posledice, ki bodo nastopile, če takse ne bo plačal. Ker tudi ni predlagal, da se ga oprosti plačila sodnih taks, se je štela tožba za umaknjeno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dvema ločenima sklepoma z dne 4. 3. 2012 odločilo, da se šteje, da je tožba umaknjena1 ter zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 29. 12. 2019.2

2. Tožeča stranka (tožnik) je vložila dve identični pritožbi, iz njunega uvoda je razvidno, da se ena nanaša na prvi, druga pa na drugi izpodbijani sklep.3 V pritožbah tožnik citira 5., 15., 24. in 25. člen Ustave RS (URS) ter navaja, da v zadevi ni bilo zapovedane javne obravnave, da sodne takse ni zmožen plačati, da premoženja nima in imajo državni organi pravico vpogledati v premoženjska stanja državljanov. Zahteva razveljavitev obeh sklepov in nadaljevanje postopka zoper delavce FURS-a zaradi škode, ki so jo po 26. členu URS dolžni povrniti.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče ugotovilo, da je tožba umaknjena

4. Sodišče prve stopnje je v navedenem sklepu med drugim ugotovilo: da je bilo tožniku po prejemu plačilnega naloga (v dopisu z dne 12. 6. 2019) pojasnjeno, da je treba ob vložitvi tožbe plačati sodno takso; da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19. 8. 2019 vlogo tožnika, ki jo je štelo kot ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, zavrnilo, Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 23. 10. 2019 to odločitev potrdilo, v nadaljevanju je bila zavržena tudi pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 23. 10. 2019; da je sodišče nato tožnika opozorilo, da je plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 16. 5. 2019 pravnomočen in ga pozvalo, da sodno takso plača v 8 dneh, v nasprotnem primeru se bo štelo, da je tožbo umaknil; da je tožnik v vlogi z dne 8. 1. 2020 zatrjeval, da je bila sodna taksa plačana in da je plačilo le te izkazal, kasneje pa je v vlogi z dne 5. 2. 2020 sam navedel, da bo takso plačal, ko mu bo sodišče sporočilo podatke za plačilo.

5. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da tožnik sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v roku ni plačal, pri čemer je bil opozorjen na pravne posledice, ki bodo nastopile, če takse ne bo plačal. Ker tudi ni predlagal, da se ga oprosti plačila sodnih taks, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožbo štelo za umaknjeno.

6. Tožnik zgoraj navedenih dejanskih ugotovitev ter razlogov sodišča prve stopnje, ki utemeljujejo odločitev na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ne izpodbija. Neutemeljeno navaja, da napačno ni bilo javne obravnave, saj je plačilo takse procesna predpostavka za obravnavanje vloge, ki pa ni bila podana. Poleg tega tožnik navaja le, da zahteva razveljavitev sklepa in nadaljevanje postopka, ker sodne takse ni zmožen plačati, saj nima premoženja - nepremičnin, premičnin in prihrankov, njegova pokojnina pa je nizka. Takšne pritožbene navedbe predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto oziroma je uveljavljanje taksne oprostitve za tožbo prepozno in neupoštevno.4 Za taksno oprostitev za tožbo bi moral namreč tožnik zaprositi najkasneje v 15 dneh po vročitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za tožbo, česar pa ni storil. Odločitev sodišča prve stopnje je ob povedanem pravilna in skladna s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP.

Glede pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe tožnika z dne 29. 12. 2019

7. Glede te pritožbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne vsebuje navedbe odločbe, zoper katero se vlaga. Ker se pod opr. št. I R 1938/2018 postopek, kjer bi bil tožnik stranka postopka pred prvostopenjskim sodiščem ne vodi, je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo obravnavalo v okviru pravdne zadeve P 100/2019. Ker je sodišče ugotovilo, da je pritožba nepopolna, ker ni vsebovala navedbe odločbe, zoper katero se vlaga, jo je pravilno zavrglo v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP, saj se v postopku s pritožbo v skladu s 336. členom ZPP določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.

8. Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tožnik ne izpodbija, oziroma glede tega sklepa ne podaja nobenih relevantnih pritožbenih navedb. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Kot že rečeno, je ugotovilo, da je odločitev skladna s prvim odstavkom 343. člena ZPP in torej vsebinsko pravilna.

9. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prvi sklep na zaporedni št. 31 spisa. 2 Drugi sklep na zaporedni št. 32 spisa. 3 Tožnik zadevi označi kot P 100/2019-31 in P 100/2019-32. 4 Sodišče je na podlagi teh navedb odločilo o taksni oprostitvi in tožnika oprostilo plačila sodbe takse za pritožbo.