Jedro

Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navaja, da tožnik ni predložil gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni upoštevala s strani tožnika predloženega Potrdila, da ima sporni objekt uporabno dovoljenje po zakonu kot stavba, zgrajena pred 31. 12. 1967, niti se ne opredeli do navedb tožnika, da po 31. 12. 1967 ni bilo gradbenih posegov, za katere bi bilo potrebno pridobiti upravno (gradbeno) dovoljenje. Toženka tudi ne navede, ali s pozivom zahtevano gradbeno dovoljenje za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi predstavlja obvezno prilogo vloge.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 36001-2985/2017-10 z dne 24. 3. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju toženka) zavrgel vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za naložbo v okviru ukrepa Celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe (1. točka izreka) in odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil tožnik večkrat pozvan k dopolnitvi svoje vloge. Tako je bil 3. 3. 2022 ponovno pozvan, da vlogo dopolni s kopijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski hiši. Poziv je bil tožniku vročen 8. 3. 2022, vendar ta v danem roku niti kasneje vloge ni dopolnil, zato je organ skladno s tretjim odstavkom 13. člena splošnih pogojev in na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) njegovo vlogo kot nepopolno zavrgel.

2.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, s katero predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi sklep toženke z dne 24. 3. 2022 odpravi in zadevo vrne pristojnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov sodnega postopka. Javni poziv 54SUB-OB17 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (v nadaljevanju Javni poziv) je določal, da je prijavi za nepremičnino/stavbo, ki je bila zgrajena pred letom 1967, potrebno priložiti kopijo potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu. Tožnik je vložil vlogo za prenovo nepremičnine pod ukrepom K - celovita obnova starejše, zidane enostanovanjske hiše. Od pristojne UE Jesenice je 30. 5. 2018 pridobil Potrdilo, da ima objekt, ki ga prijavlja, uporabno dovoljenje po zakonu kot stavba, zgrajena pred 31. 12. 1967, ki je bila z dnem uveljavitve zakona o graditvi objektov v uporabi in se ji namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila, zemljišča na katerih je zgrajena, pa so bila pred uveljavitvijo tega zakona na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Potrdilo). V nadaljevanju citira določbo 197. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in pojasnjuje svoja naziranja, zakaj meni, da prijavljeni objekt izpolnjuje vse pogoje iz tega člena in se zato šteje, da ima uporabno dovoljenje po samem zakonu. Poudarja, da toženka ni razložila, zakaj in na kakšni podlagi je dodatno zahtevala tudi kopijo gradbenega dovoljenja za "legalizacijo prizidka", saj tožnik stavbe nikoli ni gradil, dogradil ali ji dodal kakršnegakoli "prizidka". V okviru obstoječih konstrukcijskih gabaritov od leta 1967 dalje je zagradil le vetrolov. Navedeno je preverila uradna oseba UE Jesenice, ki je z izdajo Potrdila potrdila, da so vsa predvidena dela obnove v okviru obstoječih gabaritov ter nobeno od del ne zahteva morebitnega dodatnega gradbenega dovoljenja. Zgraditev vetrolova v smislu Gradbenega zakona in Uredbe o razvrščanju objektov predstavlja enostaven poseg, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje. Tožnik hkrati uveljavlja, da izpodbijani sklep ne vsebuje obrazložitve, skladne z 214. členom ZUP, zato se je ne da preizkusiti, s čimer je toženka bistveno kršila postopek. Meni tudi, da toženka ni navedla pravne podlage, na katero je oprla svojo odločitev, kršila pa je tudi materialno pravo. Toženka ni obrazložila, na kaj se nanaša (ločeno) gradbeno dovoljenje za "legalizacijo prizidka", za kakšen "prizidek" naj bi dejansko šlo, zakaj oziroma na kakšni pravni podlagi naj bi bilo za "prizidek" potrebno posebno, ločeno gradbeno dovoljenje, upoštevajoč dejstvo, da ima zgradba kot celota uporabno dovoljenje po zakonu. Obrazložitev izpodbijanega sklepa torej ne vsebuje razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov, ne razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku tožnika. Toženka je napačno ugotovila tudi dejansko stanje, saj ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu kot celota in tožnik ni opravil nikakršnih del in posegov, za katere bi bila potrebna izdaja dodatnega/ločenega/novega gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja. Posledično je napačno uporabila materialno pravo in neupravičeno in nezakonito zavrgla tožnikovo vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev.

3.Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bila tožnikova prijava na Javni poziv nepopolna, saj je vsebovala le delno izpolnjen in nepodpisan obrazec Vloga 54SUB-OB17, nepodpisan obrazec Soglasje lastnika/solastnika nepremičnine ter pooblastilo vlagatelja A. A. za pripravo in oddajo vloge na Javni poziv. Drugih obveznih prilog skladno s 4.a točko Javnega poziva tožnik ni priložil k vlogi. V postopku je bil tožnik večkrat pozvan na dopolnitev vloge. Iz vseh predloženih dokumentov je toženka ugotovila, da je bil po izdaji Potrdila z dne 30. 5. 2018 na zadevni stavbi zgrajen prizidek - nov vhodni predprostor. Ugotavlja, da iz načrta arhitekture št. 3811 (PZI) tč. 1.3 (dozidava vhoda) izhaja, da se na severni strani hiše dogradi nov vhodni prostor, ki bo ogrevan, podstavek bo iz betona, stene in streha pa v leseni skeletni izvedbi. Začetek gradnje tega prizidka ni bil začet pred izdajo Potrdila, zato Potrdilo zanj ne velja. Tega se zaveda tudi tožnik, ki je 8. 1. 2019 toženki posredoval Zahtevo za legalizacijo objekta (114. člen GZ), ki ga je vložil pri UE Jesenice za "prizidek k družinski hiši". V skladu z navedenim je toženka s sklepom z dne 14. 1. 2019 prekinila upravni postopek. Pooblaščeni arhitekt tožnika je 13. 7. 2021 v elektronskem sporočilu navedel, da "novo dodani, manjši del stavbe (nekdanji nadstrešek, ki je bil predelan v vetrolov) namreč še ni legaliziran, zato bi ga izvzeli iz vloge za spodbudo", iz česar po mnenju toženke izhaja, da je stavba, na kateri bi bila izvedena naložba ter pridobljena spodbuda, nelegalna. V tem času bi tožnik lahko pridobil vse obvezne priloge in toženki posredoval podpisan obrazec vloge, vendar tega ni storil. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

K I. točki izreka

4.Tožba je utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla tožnikovo vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude kot nepopolno na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Toženka je tožnikovo vlogo zavrgla iz razloga, ker je tožnik kljub večkratnim pozivom ni dopolnil s kopijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski hiši. Tožnik v tožbi zatrjuje, da na objektu po 31. 12. 1967 ni bilo gradbenih posegov, za katere bi bilo potrebno pridobiti upravno (gradbeno) dovoljenje in da je predložil Potrdilo z dne 30. 5. 2018, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu. Poleg nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja uveljavlja tožnik tudi kršitve pravil postopka v zvezi z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa.

6.Toženka je na podlagi četrtega odstavka 144. člena in prvega odstavka 146.d člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-1) objavila Javni poziv 74SUB-OB19 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje učinkovitosti stanovanjskih stavb. ZVO-1 določa, da dodeljuje Sklad med drugim nepovratna sredstva na podlagi javnega poziva oziroma javnega razpisa (prvi odstavek 146.c člena ZVO-1). Sklad z javnim pozivom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za določitev višine sredstev, upravičence in rok za vlaganje vlog. Razpisana sredstva se do svoje porabe dodeljujejo po vrstnem redu prispetja popolnih vlog (prvi odstavek 146.d člena). Sklad z javnim razpisom določi zlasti skupni obseg sredstev, pogoje za njihovo dodelitev, merila za ocenjevanje in vrednotenje posameznih naložb oziroma ozaveščevalnih projektov ali programov, upravičence in rok za vlaganje vlog. Razpisana sredstva se dodelijo za tiste naložbe, projekte ali programe, ki so v izbirnem postopku višje ocenjeni oziroma ovrednoteni (drugi odstavek 146.d člena). Pri odločanju o dodeljevanju sredstev se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače (tretji odstavek 146.d člena). V Javnem pozivu je tudi določeno, da se nepovratna finančna sredstva za finančne spodbude za ukrep K "lahko dodelijo le za eno- ali dvostanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 7. 2010, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. 7. 2010, pa pred oddajo vloge po tem javnem pozivu." Določeno je tudi, da "Stanovanjska stavba in njeni deli, v (na) katerih bodo izvedeni ukrepi tega javnega poziva, morajo biti zgrajeni v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma skladno s predpisi o graditvi objektov. Skladnost gradnje eno- ali dvostanovanjskih stavb bo preverjana na podlagi gradbenega dovoljenja za stavbo in njene dele oziroma potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu..."

7.Med strankama niso prerekana naslednja dejstva: - da je bilo tožniku vročenih več pozivov na dopolnitev vloge za pridobitev finančne spodbude, - da tožnik organu na poziv ni predložil kopije gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi, da pa je: - priložil Potrdilo UE z dne 30. 5. 2018, da ima objekt, ki ga prijavlja, uporabno dovoljenje po zakonu. Ta dejstva sodišče glede na določbo drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), šteje za priznana.

8.Toženka je štela, da so pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP izpolnjeni, ker se tožnik ni odzval na zadnji poziv na dopolnitev vloge in ni predložil kopije gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski hiši.

9.Tožnik pa ugovarja, in je tako ugovarjal že v postopku pred toženko, da na objektu po 31. 12. 1967 ni bilo gradbenih posegov, za katere bi bilo potrebno pridobiti upravno (gradbeno) dovoljenje, kar izhaja iz predloženega Potrdila z dne 30. 5. 2018, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu.

10.Po presoji sodišča se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. V zvezi s tem sodišče najprej izpostavlja, da mora biti obrazložitev odločbe upravnega organa skladna z določbo 214. člena ZUP1. Ta določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Stranka v postopku ima pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določen način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo in so zagotovljena pravna sredstva le navidezna.2 Ustrezna obrazložitev odločbe pa je zaradi zahteve po pravnem varstvu stranke še posebej pomembna v primeru, ko organ njeni zahtevi ne ugodi3. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP).

11.Sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navaja, da tožnik ni predložil gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj ni upoštevala s strani tožnika predloženega Potrdila, da ima sporni objekt uporabno dovoljenje po zakonu kot stavba, zgrajena pred 31. 12. 1967, niti se ne opredeli do navedb tožnika, da po 31. 12. 1967 ni bilo gradbenih posegov, za katere bi bilo potrebno pridobiti upravno (gradbeno) dovoljenje. Toženka tudi ne navede, ali s pozivom zahtevano gradbeno dovoljenje za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi predstavlja obvezno prilogo vloge4. Glede na povedano toženka ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz 214. člena ZUP. To pa tudi pomeni, da je utemeljen tožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Sodišče še dodaja, da toženka v odgovoru na tožbo sicer svojo odločitev dodatno pojasnjuje in podrobno utemeljuje razloge, zakaj meni, da je dokumentacija, ki ji jo je predložil tožnik, neustrezna, vendar pa takšne, šele v okviru upravnega spora podane navedbe, pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa ne morejo sanirati.

12.Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi storjena bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, kar je po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (v povezavi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1) razlog, zaradi katerega je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, zadevo pa na podlagi četrtega odstavka ter v smislu petega odstavka tega člena (ki toženko veže na upoštevanje stališč, ki se tičejo postopka) vrnilo toženki v ponovni postopek.

13.V ponovnem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti. Ob spoštovanju kontradiktornosti postopka bo morala najprej sprejeti zaključek o tem, ali v zadevi zadostuje Potrdilo z dne 30. 5. 2018, ki ga je tožnik predložil, in če bo zaključila, da ne, bo morala navesti razloge, zakaj ne. Če bo ugotovila, da Potrdilo ne zadostuje, bo morala nato ugotoviti, ali zahtevana priloga predstavlja obvezno prilogo vloge na javni poziv, in točno po kateri točki javnega poziva; če bo to dejstvo ugotovila, bo v ponovnem postopku mogla odločiti po drugem odstavku 67. člena ZUP, sklep pa bo morala obrazložiti v navedenem smislu tako, da ga bo mogoče preizkusiti. Če pa bo ugotovila, da gre za prilogo k vlogi, ki ni izrecno določena kot obvezna priloga, pač pa je toženki potrebna za ugotovitev dejanskega stanja o tem, ali so izpolnjeni vsi pogoji javnega poziva za dodelitev spodbude, bo odločila ob upoštevanju tretjega odstavka 140. člena ZUP ter odločitev (v tem primeru odločbo) ustrezno obrazložila, tako da jo bo mogoče materialno pravno preizkusiti.

14.Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

15.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov tega postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po prvem odstavku 3. člena Pravilnika se tožniku, če je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in tožnika v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 15 EUR. Toženka je dolžna tožniku stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Preveč plačano sodno takso za postopek vrne sodišče po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Po 228. členu ZUP mora biti sklep, če je zoper njega dovoljena pritožba, obrazložen /.../Po drugem odstavku 67. člena pa je zoper sklep o zavrženju vloge, v kateri stranka ni odpravila pomanjkljivosti, k odpravi katerih je bila pozvana, dovoljena pritožba. Kar pomeni, da je logično treba razlagati, da mora biti sklep po drugem odstavku 67. člena ZUP obrazložen, tudi če gre za sklep, izdan v enostopenjskem postopku. Poleg tega pa je ob uporabi analogije treba razlagati tudi, da mora obrazložitev takega sklepa (ki se ga lahko izpodbija samostojno) zadostiti standardom za obrazložitev upravne odločbe.

2Tako sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004.

3V konkretnem primeru o tožnikovemu zahtevku organ ni odločal, ker je njegovo vlogo kot nepopolno zavrgel; kljub temu je šteti, da njegovemu zahtevku smiselno ni ugodil.

4Pri tem sodišče zgolj pripominja, da to sicer tudi ne izhaja iz poziva (pred zavrženjem vloge) v spisu z dne 3. 3. 2022, saj je v njem navedeno, da tožnik mora za nadaljnjo obravnavo vloge priložiti kopijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka k stanovanjski stavbi, ki je obvezna priloga k vlogi, ali pa je potrebna za ugotovitev dejanskega stanja oziroma ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji javnega poziva za dodelitev spodbude.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o varstvu okolja (2004) - ZVO-1 - člen 144, 146d Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 214, 237, 237/1, 237/1-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.