Jedro

Revizija ni dovoljena zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku R. G. plačati odškodnino v znesku 600.000 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.02.2001 dalje. Odločilo je tudi, da stranki trpita vsaka svoje stroške pravdnega postopka. Pritožbi toženca je nato sodišče druge stopnje delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožencu naložilo, da mora R. G. plačati odškodnino le v znesku 150.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.02.2001 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je bil zavrnjen. Tudi pritožba je bila v ostalem delu zavrnjena in sodba sodišča druge stopnje potrjena, pri čemer pa je glede pravdnih stroškov bilo odločeno tako, da je tožnik R. G. dolžan tožencu povrniti 29.065 SIT pritožbenih stroškov.

Tožnik je proti sodbi sodišča druge stopnje vložil revizijo, kolikor je dosojena odškodnina bila znižana, uveljavil je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo pritožbe toženca. Izpodbijana sodba ni upoštevala navedb izvedenca K. o trajanju sanacije poškodbe in rehabilitaciji. Prav zato je dosojena odškodnina za pretrpljene telesne in duševne bolečine prenizka. Meni tudi, da mu pripada odškodnina zaradi prestanega strahu.

Toženec pa je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo glede izreka o pravdnih stroških v izpodbijani sodbi in predlagal v tem obsegu njeno razveljavitev in ponovno odločanje. Prezrto je bilo, da je bil tožbeni zahtevek tožnice O. G. glede stroškov zdravljenja v Nemčiji zavrnjen, zavrnjen pa je bil tudi zahtevek za povrnitev izgubljenega dobička. Zato ni mogoče govoriti, da je tožnica uspela po temelju v celoti.

Pravdni stranki sta na revizijo druga drugi odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o revizijah ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Reviziji nista dovoljeni.

Sodba, s katero se je v tej zadevi postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bila izdana dne 13.02.2001, torej po uveljavitvi novega ZPP (po določbi 503. člena je navedeni zakon začel veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu RS dne 15.04.1999, torej dne 14.07.1999), zaradi česar se po določbi prvega odstavka 498. člena ZPP postopek nadaljuje po določbah novega ZPP. Dovoljenost revizije tožnika R. G. je zato treba presojati po drugem odstavku 367. člena ZPP: revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1,000.000 SIT.

Ker tožnik R. G. revizijsko uveljavlja zavrnitev pritožbe toženca, torej odločitev o tem, da mu je toženec dolžan plačati odškodnino v znesku 600.000 SIT, ne pa le 150.000 SIT, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe predstavlja znesek 450.000 SIT. Ta znesek pa ne presega v določbi 367. člena ZPP predvidenega zneska 1,000.000 SIT, kar bi revizijo dovoljevalo. Tožnikova revizija torej ni dovoljena, zaradi česar je bilo treba odločiti o njenem zavrženju v skladu z določbo 377. člena ZPP.

Toženčeva revizija proti stroškovni odločitvi, vsebovani v izpodbijani sodbi, je revizija zoper sklep (384. člen ZPP). Odločitev sodišča o stroških postopka se vedno šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Odločba o pravdnih stroških pa ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, saj je zahteva za vrnitev pravdnih stroškov vedno akcesorne narave. Določba prvega odstavka 384. člena ZPP torej v navedenem obsegu stroškovnemu izreku izpodbijane sodbe ne daje narave sklepa, proti kateremu bi bila dopustna revizija.

Revizijsko sodišče je zato tudi toženčevo revizijo zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154., 155. in 165. člena ZPP. Stroške, ki sta jih imeli z revizijo, trpita pravdni stranki sami, ker z revizijama nista uspeli, sami pa trpita tudi stroške odgovorov na revizijo, ker z navedbami v njima nista prispevali k odločitvi.