Jedro

Za izkaz utemeljene bojazni bi predlagateljica morala že v predlogu za zavarovanje dokazov konkretizirati nameravane posege v navedene nepremičnine ter posledice teh posegov, ki bodo onemogočale oziroma otežile izvedbo predlaganega dokaza, saj sam obstoj lastninske pravice in iz nje izhajajočih upravičenj v zvezi z nepremičnino sam po sebi še ne utemeljuje bojazni, da se dokazi v zvezi s to nepremičnino kasneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba težja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Predlagateljica je dolžna v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti nasprotnemu udeležencu S. B. 74,66 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za zavarovanje dokazov s postavitvijo izvedenca gradbene stroke (I. točka izreka) ter predlagateljici naložilo, da nasprotnemu udeležencu S. B. povrne 149,33 EUR potrebnih stroškov v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se predlagateljica pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Očita, da je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala dokazati svoja vlaganja in njihov vpliv na kasnejšo nezmožnost oziroma oteženo možnost dokazovanja, glede na sam namen instituta zavarovanja prestrogo. Poudarja, da je lastnica nepremičnin, ki so bile predmet vlaganj ter da ni potrebe, da bi izkazovala pričetek posegov z dokazili kot so npr. dovoljenje za posege, predračuni za izvedbo del, časovnico izvedbe del, saj njena upravičenja razpolagati z nepremičnino izhajajo že iz 67. in 33. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in 37. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zatrjuje, da za posege v svoje obstoječe nepremičnine ne potrebuje nobenih novih upravnih dovoljenj, prav tako ni dolžna čakati na konec pravde glede skupnega premoženja nasprotnih udeležencev, saj upravičenje izhaja že iz njene lastninske pravice. Izpostavlja, da je v predlogu navedla, da je prizidek brez zunanje fasade in da bo objekt brez fasade pričel propadati ter da je pri ugotavljanju povečane vrednosti iz naslova ustvarjenega skupnega premoženja kot vložek v premoženje tretjega, stanje objekta na dan razpada življenjske skupnosti ključno. Zatrjuje, da je v predlogu dovolj konkretizirala, kje obstaja nevarnost bodočega dokazovanja, če bo predlagateljica pričela nadaljevati z urejanjem svojih nepremičnin, in sicer bi izgradnja fasade povsem zakrila sedanje gradbeno stanje objekta (danes je mogoče ugotoviti celo količine materiala (opeka, vrsta opeke, količina, način izvedbe plošče, njena debelina itd.) in videti temelje), enako velja glede razvoda kanalizacije, ki se ne zaključi samo v stavbi ampak tudi zunaj nje, okolica ni urejena in predlagateljica ima pravico, da to okolico uredi, s čimer bo oteženo dokazovanje v zvezi s kanalizacijo. Sodišču očita, da v kolikor je štelo, da so njene navedbe preskope, bi jo moralo v okviru materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP pozvati, da svoj predlog dopolni. Ker je tudi v postopku zavarovanja dokazov presoja, katera dejstva so pravno pomembna in kateri od predlaganih dokazov naj se za ugotovitev teh dejstev izvede, na strani sodišča, bi lahko sodišče samo izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke omejilo zgolj na tista dejstva, ki jih po izvedbi dokončanja dograditve gradbeno nedokončanega objekta in njegove okolice ne bo mogoče ugotavljati, se pa v nadaljnji pravdi lahko izkažejo kot pravno relevantna. Glede na navedeno poudarja, da bi sodišče lahko samo odločilo, v katerem delu je predlog utemeljen in v katerem ne. Pojasnjuje, kaj je med strankami sporno glede posegov v prizidek kot tudi glede stanovanjske hiše, ki ima ID številko 3... Opozarja, da bi sodišče moralo, upoštevaje navedbe strank, razjasniti dejansko stanje (v kolikor je bilo za sodišče nejasno ali pomanjkljivo) z dopolnitvijo navedb in se šele potem odločiti, ali bo predlogu v celoti ali delno ugodilo. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani sklep I Cp 920/2017. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec S. B. po pooblaščenki nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 264. člena ZPP se lahko, če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede.

6. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo v posledici zaključka, da zgolj na podlagi pavšalnih z dokazi nepodkrepljenih navedb predlogu za zavarovanje na podlagi 264. člena ZPP ni mogoče ugoditi.

7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo predlagano zavarovanje dokaza s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, ki naj oceni vlaganje v nepremičnino parc. št. .../... k.o. G., last predlagateljice, pri čemer je predlagateljica zatrjevala, da prizidek ni končan in bo propadal, nima fasade, ima pa inštalacije, zaradi katerih obstaja verjetnost njihovega uničenja. Ker bo škoda nastala predlagateljici kot lastnici, želi ta v svojo nepremičnino vlagati, zato obstaja bojazen, da se dokaz z ogledom stanja nepremičnine ne bo mogel izvesti, oteženo pa bo tudi dokazovanje obsega vlaganj in ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnine z izvedencem.

8. Sicer ima pritožnica prav, da lahko kot lastnica nepremičnine s to nepremičnino razpolaga, vendar pa je poudariti, da bi za izkaz utemeljene bojazni, kot to zahteva zgoraj navedena zakonska določba, predlagateljica morala že v predlogu za zavarovanje dokazov konkretizirati nameravane posege v navedene nepremičnine ter posledice teh posegov, ki bodo onemogočale oziroma otežile izvedbo predlaganega dokaza, saj sam obstoj lastninske pravice in iz nje izhajajočih upravičenj v zvezi z nepremičnino sam po sebi še ne utemeljuje bojazni, da se dokazi v zvezi s to nepremičnino kasneje ne bodo mogli izvesti oziroma bo njihova izvedba težja. Glede na trditveno podlago predloga za zavarovanje dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so takšne navedbe predlagateljice pavšalne1 ter je zato predlog tudi pravilno v celoti zavrnilo. Trditveno in dokazno breme glede obstoja zakonsko predvidenih pogojev za zavarovanje dokazov je na strani predlagatelja (266. člen ZPP). Pritožnici je pojasniti, da ob obstoju pavšalnih trditev v zvezi z utemeljeno bojaznijo zaključek o delni utemeljenosti njenega predloga ni možen2. Ker že nekonkretiziranost navedb v zvezi z utemeljeno bojaznijo po prvem odstavku 264. člena ZPP utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da predlogu o zavarovanju dokazov ni mogoče ugoditi, s pritožbenimi trditvami, da predlagateljica posegov v lastno nepremičnino ni dolžna dokazovati z različnimi upravnimi dovoljenji, predračuni in časovnicami, ne more uspeti3. Šele pritožbeno konkretiziranje nameravanih posegov v nepremičnino in njihovih posledic na izvedbo dokazov pa predstavlja širjenje trditvene podlage in nedopustno pritožbeno novoto, saj pritožba ne izkaže, da teh trditev ni bilo mogoče podati pravočasno, že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbeno sodišče pa jih zato ne sme upoštevati.

9. Iz narave postopka za zavarovanje dokazov sledi, da mora biti glede na okoliščine posameznega primera ustrezno hiter in se praviloma izpelje kot nujen. Namen, da se zavaruje možnost uporabe določenega dokaza v prihodnosti, je podoben namenu zavarovanja možnosti bodoče izvršbe4. Vsebino predloga za zavarovanje dokazov določa 266. člen ZPP5. Iz pritožbeno neizpodbijanih razlogov sklepa sodišča prve stopnje pa tudi izhaja, da je nasprotni udeleženec S. B. predlogu v odgovoru vsebinsko nasprotoval. Zato so ob povzetem pritožbeni očitki o kršitvi določbe 285. člena ZPP neutemeljeni.

10. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbo predlagateljice, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), ni zasledilo kršitev oziroma nepravilnosti.

11. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotnemu udeležencu S. B. pa je dolžna povrniti njegove stroške vsebinskega odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po stroškovniku skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT) in jih priznalo v znesku 74,66 EUR. Nasprotnemu udeležencu je priznalo stroške v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo po odvetniku, vendar ne v priglašeni višini 200 točk, temveč skladno z 2. točko tar. št. 21 OT le v višini 100 točk, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 74,66 EUR stroškov odgovora na pritožbo, ki jih mora nasprotnemu udeležencu povrniti predlagateljica v 8 dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Primerjaj: VSL sklep II Cp 1882/2020, VSL sklep II Cp 604/2020, VSL I Cp 2284/2019. 2 Tudi sklep VSL I Cp 920/2017, na katerega se sklicuje pritožba, sodišča druge stopnje ne prepriča v drugačen zaključek, saj navedena zadeva glede konkretiziranosti trditev predlagatelja v zvezi z utemeljeno bojaznijo s predmetno zadevo ni primerljiva. 3 Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožba (VSL sklep I Cp 920/2017) s konkretno zadevo ni primerljiva. 4 Glej: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga; V. Rijavec, stran 529. 5 V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja. V vlogi je treba navesti tudi nasprotnikovo ime in priimek, razen če izhaja iz okoliščin, da nasprotnik ni znan.